ČG

»Na podlagi vse pogostejših primerov nasilja, vandalizma, tatvin in drugih oblik tveganega vedenja dajem pobudo, da pristopimo k namestitvi video nadzora na izbranih javnih mestih, zlasti tam, kjer je varnost najbolj ogrožena. Gre za območja, kot so okolice osnovnih in srednjih šol, parki in igrišča, postajališča javnega prevoza ter druge lokacije, kjer se občanke in občani vsakodnevno zadržujejo ali sprehajajo,« predlaga Klemenc, ki dodatno nameščanje kamer po mestu vidi kot preventivni ukrep.

»Namen uvedbe video nadzora ni v nadzoru kot takem, temveč v odgovornem varovanju ljudi in premoženja prebivalcev. Ocenjujem, da lahko video nadzor kot preventivni ukrep od deviantnih ali kaznivih dejanj odvrne morebitne storilce, omogoči hitrejše in učinkovitejše ukrepanje pristojnih organov ter bistveno prispeva k večjemu občutku varnosti. Ne gre zgolj za preprečevanje hudih kaznivih dejanj, temveč tudi za zaznavanje in odvračanje deviantnih vedenjskih vzorcev, ki kvarijo kakovost življenja v skupnosti, kot so na primer vandalizem, pretepanje, nadlegovanje, povzročanje splošne nevarnosti ali druga družbi nesprejemljiva in moteča ravnanja. Takšna ravnanja pogosto niso kazensko sankcionirana, vendar imajo vseeno negativne posledice za dobrobit in občutek varnosti ljudi, še posebej mladih, starejših in drugih ranljivejših skupin.«

Resnična skrb za varnost ali samo več nadzora?