Predsednik Brodarskega društva (BD) Ranca Ptuj Emil Mesarič je po tem, ko je gradbeni inšpektor letos poleti odredil zaprtje lokala Ranca bar, in ko smo o tem ter nekaterih drugih težavah na Ptujskem jezeru poročali mediji, sklical novinarsko konferenco. Skupaj s sogovorniki je poskušal javnost prepričati, da je na Ranci vse legalno in zakonito.
V uvodu smo dolžni pojasniti, da delovanja BD Ranca Ptuj, ki ga Mesarič vodi dobro desetletje, v naših časopisnih člankih nismo nikoli problematizirali. Društvo ima dolgoletno tradicijo in še danes združuje nekatere zanesenjake, ki so pred 40 leti na Ptuju orali ledino na področju vodnih športov. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1973, raslo in razvijalo se je na osnovi prostovoljnega dela in zanesenjaštva članov. Kot pravijo, so bili med prvimi, ki so v nekdanji državi vzpostavili plovbo po celinskih vodah. Vse potrebno za plovbo so zgradili in uredili sami, s prostovoljnim delom. Z Dravskimi elektrarnami Maribor (DEM), ki gospodarijo s Ptujskim jezerom, so leta 1983 dobili v upravljanje asfaltirani plato in spust za čolne v Budini, na levem bregu jezera. Območja se je nato prijelo ime Ranca. Leta 1984 je občinski komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine Ptuj društvu izdal potrdilo o priglasitvi manjših gradbenih del na rampi za dovoz in spust čolnov: »Na levem platoju nasipa se v skladu s soglasjem DEM dovoli postavitev montažne hišice velikosti 6,15 x 4,85 metra s pokrito teraso.« Desetletje za tem (1993) je sekretariat za urejanje in varstvo prostora občine Ptuj brodarskemu društvu izdal odločbo, s katero na zemljišču pod krono jezera dovoljuje postavitev začasne montažne lope za shranjevanje klubskih plovil (hangarja), velikosti 9,5 x 13,7 metra. Montažni objekt so gradili na zemljišču, ki je bilo takrat v lasti DEM. Kasneje je prešlo v denacionalizacijski postopek. Kot razlaga Mesarič, si je BD Ranca Ptuj prizadevalo za to, da je zemljišče ostalo v javni lasti: lastnica je postala Mestna občina (MO) Ptuj, denacionalizacijski upravičenci so premoženje dobili vrnjeno na drug način. BD Ranca je leta 1995 od Upravne enote Ptuj s priglasitvijo del pridobilo tudi dovoljenja in izvedlo obnovo pomolov ter zavarovanje obale s piloti. Leta 2004 so na Ranci v celoti uredili oz. obnovili komunalno infrastrukturo. Kot predsednik BD Ranca in mestni svetnik si je Mesarič nato prizadeval za vzpostavitev plovbnega režima na reki Dravi in jezeru, pa tudi za razvoj vodnih športov. Z občinskim odlokom in vladno uredbo je plovba po reki in jezeru od leta 2006 dovoljena in regulirana. MO Ptuj in Občina Markovci sta leta 2007 pridobili uporabno dovoljenje za infrastrukturo, ki sta jo s pomočjo evropskih in državnih sredstev zgradili na jezeru in reki: nasip – pristanišče na Ranci, vstopno-izstopni mesti Toplice in Zabovci, veslaško progo in plovbno pot (projekt Vitalizacija Ptujskega jezera).
Problem je nastal, ko je iz društvenega objekta nastal gostinski lokal
Komentiramo
Mesaričevo zasebno podjetje Radial je bilo že pred sklenitvijo najemnega razmerja za montažno hišico ob jezeru, v kateri je izvajalo gostinsko dejavnost, izvajalec projekta Vitalizacije Ptujskega jezera. S poslom so pridobili za okrog milijon evrov prihodkov. Dodatnih 750.000 evrov občinskega denarja je Radial v obdobju 2008–2014 pridobil kot upravljavec plovbnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru. Poleg naštetega se je v ureditev pomola na Ranci po poplavah 2012 še dodatno vložilo dobrih 200.000 evrov javnih sredstev. Izvajalec del so bile Javne službe Ptuj. Koliko prihodkov je Radial ustvaril z gostinsko dejavnostjo, ki jo je na Ranci deset let izvajal brez ustreznih dovoljenj, lahko samo ugibamo.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
