Simon Pelko

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Naša reprezentanca je na rokometnem EP odigrala sedem tekem in dosegla štiri zmage (Črna gora, Švica, Ferski otoki, Madžarska) ter doživela tri poraze (Švedska, Hrvaška, Islandija). Osvojila je končno 8. mesto. Do zadnje tekme so bili naši rokometaši v igri za polfinale, kar pred začetkom prvenstva zagotovo ni nihče pričakoval.

Prav vse tekme Slovenije so bile izjemno zanimive. Proti Črni gori »košarkarskih« 41:40, proti Švici »od bedaka do junaka« in iz -9 do +3, proti neugodnim Ferskim otokom, ki blestijo s svojimi navijači ter igro 7 na 6, do zmage s 30:27 in prvega mesta v predtekmovalni skupini.

V glavnem delu tekmovanja so naši reprezentanti odigrali odličen 1. polčas proti Švedom (15:13), v drugem so doživeli padec (31:35). Ugodnega razpleta na sosedskem derbiju proti Hrvaški (25:29), nas je stalo kar 16 tehničnih napak. Ista zgodba se je ponovila z Islandijo (31:39), kjer se je nabralo kar 23 napak. Le te so dokaz, da je našim zmanjkalo moči in s tem zbranosti. Na koncu nam je za Top 4 zmanjkalo »bencina« in to tistim glavnim nosilcem naše igre.

Kapetan Blaž Janc je prvenstvo na desnem zunanjem odigral praktično brez menjave. Timotej Grmšek ga je tu in tam lahko spočil v obrambi, v napadu pa Grmšek še ni niti približno na ravni enega najboljših igralcev prvenstva Janca. Slednji je na igrišču preživel kar 343 od 420 minut! Kapetana lahko ocenimo z najvišjo oceno in takšnega kapetana si v prihodnosti lahko le želimo. Med srednjimi zunanjimi je s svojo igro pozitivno presenetil Domen Tajnik, kateremu se vidi, da v bitolskem Pelisterju igra Ligo prvakov. O Domnu Makucu bi lahko debatirali veliko časa in težko bi ga natančno opisali. Po mojem okusu igralec, ki lahko v nekem trenutku naredi vrhunsko potezo, nekaj trenutkov zatem pa naredi osnovnošolsko napako in izgubi žogo. Prevečkrat je pretiraval z nemogočimi podajami do pivotov. Makuc je v vrhu lestvice igralcev pri izgubljenih žogah. Teh je bilo na sedmih tekmah kar 18. In če dodamo še 15 izgubljenih žog Janca in Tajnika, potem zlahka pridemo do podatka, kje smo imeli največje težave in zaradi katerih nismo ujeli polfinala. Omenjene napake niso plod neznanja naših fantov, ravno nasprotno, ampak utrujenosti po številnih tekmah v tako kratkem času.

Svojo nalogo sta solidno, s »šenkano« štirko, opravila vratarja Miljan Vujović (28.21 % uspešnost obramb) in Jože Baznik (22.22 %). Za kaj več so manjkale izkušnje Klemna Ferlina. Med štirimi krožnimi napadalci lahko pohvalimo le enega. Kristjan Horžen (30 zadetkov) je igral v obe smeri in dokazal, da je trenutno krožni napadalec številka 1 v Sloveniji. V nemškem Gummersbachu, kjer si slačilnico deli s številnimi odličnimi igralci (Kuzmanović, Koster, Haseler, Kiesler, Vidarsson, Mahe, Smits, Einarsson, M. Vujović), je močno napredoval in ne bo nobeno presenečenje, če v kratkem naredi še en korak višje v svoji karieri. Po prikazanem bosta težko v prihodnosti reprezentančni dres oblekla Matic Suholežnik in Stefan Žabić. Člana ljubljanskega Slovana nista blestela. Lan Grbić, član trebanjskega Trima, je na prvenstvu igral zelo malo in ga beležimo kot četrtega krožnega napadalca naše reprezentance.

Klobuk do tal moramo sneti Borutu Mačkovšku, ki je po vseh težavah s poškodbami preostalih igralcev bil pripravljen pomagati ekipi. »Maček« je bil v obrambi eden boljših posameznikov, v napadu je dosegel 12 golov in bil »zlata rezerva« preostalim igralcem v zunanji liniji. V tej liniji ne smemo pozabiti na mlajšega od bratov Makuc, Andraža. Po prikazanem se bojim, da bo slovenska Liga NLB po koncu sezone ostala še brez enega dragulja. Primorec na začasnem delu v Celju je odigral šest tekem. Žal je zaradi bolezni izpustil tisto pomembno proti Hrvaški, kar se je precej poznalo pri rotaciji zunanjih igralcev. Na prvenstvu je dosegel 18 zadetkov (met 23/18) in podelil 11 asistenc. Večkrat je izgledal bolj izkušen kot njegov starejši brat Domen.

Na levem krilu sta si minute delila izkušeni Tilen Kodrin in mladi nadarjeni Staš Jovičič. Kodrinu na prvenstvu ni šlo (met 19/11), na drugi strani je Jovičič šele na zadnji tekmi zapravil edini met na prvenstvu (met 15/14). Jovičič je dokazal, da je material za reprezentanco, za Kodrina vemo, da zmore bistveno več. Če se preselimo na drugo krilo, se moramo najprej dotakniti Domna Novaka. Skupni met 46/39, sedemmetrovke 29/26, iz igre 17/13. To so podatki, ki povedo vse. Novak se v Flensburgu razvija v top igralca na desnem krilu. Tim Cokan je naše drugo desno krilo in je prvič zaigral na velikem tekmovanju. Poleg Novaka je pričakovano dobil manjšo minutažo, z metom 6/3 iz lepih priložnosti nas ni preveč prepričal. A še vedno potencial za odlično desno krilo reprezentančnega formata.

Če potegnemo črto čez prvenstvo moramo biti zadovoljni z doseženim. Po pričakovanjih je bilo ogromno improvizacije in to uspešne, kar še enkrat več dokazuje, da smo mojstri improvizacije. Obenem je rezultat na prvenstvu dokaz dobrega dela po klubih. Vseh klubih po Sloveniji, ki se za razliko od tujih glede finančnega vložka vedno težje prebijajo iz dneva v dan. To je poleg sojenja na evropskem rokometnem prvenstvu že druga zgodba, za katero si je potrebno vzeti čas.

Danci glavni favoriti za zlato po 14 letih

Do konca EP 2026 je ostalo pet tekem. Tekma za peto mesto, polfinali ter malo in veliko finale. Polfinalna para sta Danska – Islandija in Nemčija – Hrvaška. Vse kaže na veliki finale med Dansko in Nemčijo ter mali finale med Islandijo ter Hrvaško. Danska, ki se lahko pohvali z naslovi olimpijskih in svetovnih prvakov, čaka na evropsko krono že od leta 2012, naslova evropskih prvakov so se nazadnje veselili v Srbiji.

V zaključku prvenstva bodo največji konkurent edinim preostalim Skandinavcem Nemci. Slednji imajo po uspešnosti obramb najboljšega vratarja prvenstva. Andreas Wolff ima 32.16 % uspešnost obramb. Tu so še visoki bombarderji z razdalje Miro Schluroff (134.28 km/h), Juri Knorr (131.22 km/h) in Marko Grgić (129.92 km/h). Nemčija ima mlado in poletno ekipo, katera se tudi fizično lahko upira domačinu prvenstva in glavnemu favoritu za zlato medaljo. Na drugi strani imajo Danci prvega in drugega igralca prvenstva po točkah (zadetki + asistence), to sta Mathias Gidsel (96) in Simon Pytlick (78 točk). Pravo presenečenje bi bilo videti Hrvaško ali Islandijo v boju za zlato kolajno. Zdi se, da je zgoščen ritem načel Hrvate in Islandce (nazadnje v polfinalu pred šestnajstimi leti). Predvsem naše južne sosede, ki so ostali še brez poškodovanega Zvonimirja Srne. Levoroki Ivan Martinović enostavno ne zmore več vse sam v zunanji liniji in že osvojitev brona bi bila za Hrvaško vrhunski dosežek oz. kar presežek. 

Naša napoved: 1. Danska, 2. Nemčija, 3. Islandija, 4. Hrvaška.

Uroš Krstič