Arhiv Štajerskega Tednika

 V dresu koroškega drugoligaša je odigral osem tekem, na katerih je dosegel tudi dva gola. Ob koncu septembra je sledil prestop k Aluminiju.»To je bilo zelo zanimivo, saj mi je prav Fužinar omogočil priložnost, da sem prestopil v klub iz 1. lige, v Aluminij. Tukaj sem hvaležen za vsako igralno minuto, mislim, da sem doslej tudi upravičil zaupanje trenerja,« je v uvodu povedal igralec zvezne vrste.

Tvoja nogometna pot se je sicer začela v Zagrebu, pri Segesti.

R. Prša: »Tam sem začel, nato je sledil prestop k NK Zagreb, ki je imel v tistem trenutku ob Dinamu najboljšo nogometno šolo na Hrvaškem. Pri Zagrebu sem preživel štiri leta, potem pa sem naslednje tri igral za Dinamo. V članski ekipi sem prve prvenstvene tekme igral v 2. ligi pri Segesti. Naslednja stopnička v karieri je bila Inter iz Zaprešiča, ki je član elitne hrvaške lige. Nato sem se odločil za študij v Ameriki, v Bostonu, kjer sem preživel 3,5 leta.«

»Boston je prečudovito mesto«

Kako si v Bostonu združeval študij in igranje nogometa?

R. Prša: »To je bilo zame zelo zanimivo obdobje, ker sem bil v Evropi navajen na samo en, v nekaterih primerih na dva treninga dnevno. Tam pa je bil cel dan zaseden od jutra do večera. Bujenje se je začelo ob 7. do 7.30, potem so bila na vrsti predavanja. Treningi so bili okoli 11.00, takrat ni bilo predavanj, so se pa nadaljevala po treningih. Dan je bil zapolnjen v celoti, domov sem prihajal okoli sedme ali osme ure zvečer. To obdobje me je kar močno zaznamovalo kot igralca in človeka.«

Kakšna je bila smer študija?

Preberite več v Štajerskem Tedniku