Arhiv Štajerskega Tednika

Sven Lah: »Kot Tamarin dober prijatelj, preigrala sva veliko skupnih ur tenisa, lahko rečem, da me ta dosežek ni preveč presenetil. Po mojem mnenju je bila tega sposobna že na prejšnjih grand slamih, vsaj na pesku, a ni imela prave samozavesti za takšen vrhunski rezultat. Vesel sem, da ji je končno uspelo in da trdo delo kaže svoje sadove. Mislim, da je to šele začetek vrhunske kariere. Naša navijaška skupinica je bila pripravljena ostati do sobote in verjamem, da bi bil Pariz obarvan v slovenskih barvah, če bi se prebila do finala. Kljub temu velike čestitke in kapo dol Tamari in njenemu štabu! Tudi na Zorana Krajnca ne smem pozabiti, saj vem, koliko teniškega in življenjskega znanja nama je obema ponudil, ko sva bila še dobesedno otroka. Za naju s Tamaro je bil veliko več kot teniški trener.«

Neja Krajnc Domiter: »Ta uspeh ni noben čudež, ampak plod vsakodnevnega skrbno načrtovanega dela preteklih let, velike želje in neomajne vztrajnosti. Sanje se ne izpolnjujejo same od sebe, izpolnjujemo jih mi s svojimi dejanji. Moj poklon. Ponosna sem na Tamaro, očeta in vse, ki so na kakršenkoli način doprinesli k temu in vsem ostalim dosedanjim dosežkom.«

Preberite več v Štajerskem Tedniku