Črtomir Goznik

Kljub mladosti ima za sabo pestro športno pot, ki ga je iz domačega Nogometnega kluba Aluminij vodila v Maribor, naprej v italijansko Romo, po dveh letih pa je sledila vrnitev v Slovenijo. V Domžalah ni pustil posebnega pečata, zato pa se je v zadnjih dveh sezonah zelo izkazal v dresu Bistrice in bil eden izmed nosilcev moštva iz Slovenske Bistrice. Pred novo sezono se je pridružil matičnemu klubu, ki mu bo poskušal v kar največji meri pomagati v 1. ligi.

„Nogomet ni bil moja prva izbira, a me je zanj navdušil sošolec v osnovni šoli. Kasneje sem ta šport vzljubil in sem pri Aluminiju opravil vso nogometno šolo do selekcije U-15. V tistih časih sem sklenil res dobra prijateljstva, veliko smo odhajali na različne turnirje in jih tudi osvajali – dobro sem se počutil pri Aluminiju in čutim posebno vez do kluba.“

S katerimi trenerji si treniral takrat pri Aluminiju?

D. Zajšek: „Prvi mi pade na pamet Saša Gajser, bili pa so še številni drugi: Gorazd Černila, Aleksander Verlak, Dejan Žolek, Brane Vodopivec, Damjan Metličar … Tudi danes so še številni izmed njih trenerji, nekateri so odšli v druge klube … Pomembno je, kdo te trenira v mlajših selekcijah, saj takrat črpaš največ znanja in je pomembno, kdo ti ga predaja in na kakšen način.“

V kadetski selekciji si prestopil v NK Maribor. Kaj ti je to takrat pomenilo?

D. Zajšek: „Maribor me je takrat dlje časa vabil, a sem bil kar skeptičen – enostavno nisem želel zapustiti Aluminija. Potem sem to vendarle uvidel kot korak naprej, kot večji poligon za članski nogomet in sem se odločil za odhod. Te odločitve ne obžalujem, Maribor mi je ogromno dal, spoznal sem številne nove oblike dela, a tudi sam sem se zelo trudil, da mu to vračam. A Maribor je tudi največji klub v Sloveniji in težko je priti v člansko ekipo. Tudi v mojih časih je bilo tako, že v kadetski in mladinski ekipi je bilo ogromno kakovosti in sem se moral konkretno potruditi za minutažo. Delal pa sem v Mariboru pod vodstvom trenerjev Muamera Vugdaliča, Danijela Širca, Bojana Flisa in žal pokojnega Milana Žurmana.“

Skupno si od selekcije U-15 do U-19 zbral kar 35 reprezentančnih nastopov.

D. Zajšek: „Prvič sem prejel vpoklic v reprezentanco, ko sem se priključil ekipi Aluminija U-15. Šlo je za turnir narodov, na katerem smo osvojili 1. mesto (zmage proti Mehiki, ZDA in Portugalski, remija proti Rusiji in Romuniji, op. a.). Tam je igral tudi npr. Vid Koderman, s katerim sva sedaj skupaj pri Aluminiju, zraven pa je bil tudi Benjamin Šeško in še nekaj igralcev, ki so bili sedaj z reprezentanco U-21 na evropskem prvenstvu. Takrat sem zelo konstantno igral tekme pod vodstvom selektorja Igorja Benedejčiča.“

Več v Štajerskem tedniku