EK

Jože je pravi leksikon podeželskega življenja. Sogovornike navdušuje s preprosto kmečko pametjo in neizmernim čutom za ohranjanje kulturne dediščine.

»Za zbiranje različnih predmetov, ki so jih uporabljali naši predniki pri delu na polju ali v gospodinjstvu, sem se odločil predvsem iz veselja in ljubezni do domače zemlje ter etnološke dediščine. Tisto, kar so ljudje metali vstran, sem ohranil in vključil v svojo zbirko,« je povedal Muhič v pristnem domačem narečju.

Na domačiji v Mali vasi je v dveh objektih uredil pravo etnološko zakladnico z več kot tisoč predmeti. Domačini jo s ponosom imenujejo kar »muzej«. Za vsak predmet zelo natančno ve, čemu je služil in kako so ga naši predniki uporabljali. Pred dnevi je na dvorišču našel dva stara stola, ki ju je z veseljem vključil v zbirko. Pogosto se namreč zgodi, da mu ljudje stare predmete prinesejo kar na hišni prag. Takšne zbirke niso le prostori preteklosti, ampak so živa izročila, kjer se zakladi ohranjajo v pristnem okolju. Mlajše generacije imajo možnost spoznavati zgodovino, kulturo in vrednote kraja.

Obiskovalcem vsak predmet predstavi izjemno slikovito in na hudomušen način. Mi smo ga obiskali ravno med obiskom manjše skupine starejših obiskovalcev iz sosednjih Markovcev. Z zanimanjem so si ogledali lepo urejeno dvorišče in zeliščni vrt, kjer rastejo tudi nekatere že pozabljene rastline. Veliko zanimanja je požela peč za enkratno uporabo, ki je izdelana iz enega kosa lesa. Najprej smo seveda mislili, da je to še en Jožetov hec, a zadeva povsem deluje. Spodaj namreč zakuriš, zgoraj pa se les tako segreje, da lahko nanj postaviš ponev in spečeš jajce ali palačinke. S ponosom pokaže tudi orgelsko piščal s pipico, v kateri se je skrival aperitiv.

Več v Štajerskem tedniku