NK Aluminij: Napredovati v vseh segmentih
Kidričani so jesenski del zaključili slabše od pričakovanj, zato še s toliko večjim motivom začenjajo priprave na spomladanski del sezone. V njem bodo poskušali pod vodstvom novega stratega Oliverja Bogatinova popraviti vtis.
»Odmor je trajal skoraj mesec dni, vsekakor pa je prišel še kako prav, saj v zadnjih tekmah jesenskega dela sezone nismo bili v pravi formi. Dobro smo se spočili v fizičnem, predvsem pa v psihološkem smislu – včasih je treba za nekaj časa enostavno 'odklopiti'. Pripravljenost sem skozi odmor vzdrževal po navodilih, ki smo jih dobili, delal sem celo več od tega, saj v jesenskem delu nisem igral veliko in nisem potreboval toliko odmora. Imel sem aktivni odmor, a brez nogometne žoge, zgolj fitnes in tek. Za kratek čas sem se predal tudi zimskim športom,« je dejal 21-letni Anton Rogina, ki je svojo nogometno pot začel pri Aluminiju, nadaljeval pri Dravi, od 14. leta naprej pa je znova član kluba iz Kidričevega. V premoru si je vzel čas tudi za gledanje nogometa: »Na srečo Angleži igrajo tudi čez praznike, ko imamo vsi veliko časa. Tako je mogoče sproščeno spremljati najboljše nogometaše pri delu.«
Sedaj je čas za mesec in pol napornega dela. »Najprej bo čas namenjen nabiranju fizične moči, a se igralci zavedamo, da je to pač nujno potreben del, če želimo izpolniti pričakovanja kluba. Cilji ostajajo enaki, čim prej si želimo zagotoviti obstanek v 1. ligi, pri čemer želimo prikazati boljše igre kot v jesenskem delu. Osebno si želim nekoliko večje minutaže, za kar sem pripravljen trdo delati na treningih,« je zaključil Rogina.
»Veliko mi je pomagal Batrović«
Še bolj je bil premora zagotovo vesel Nemanja Jakšić, ki redkeje vidi domače. »Dober teden sem porabil za popoln počitek, končno pa sem imel čas tudi za družino in prijatelje, česar med sezono ne morem izkusiti,« je dejal 22-letnik, ki je nogometno pot začel s 6. leti v FK Trepča iz Kosovske Mitrovice. »Z 12. leti sem odšel k Crveni zvezdi, kjer sem bil član ene najboljših nogometnih šol na Balkanu. Leta v Beogradu mi bodo zagotovo ostala v najlepšem spominu za vse življenje, tudi zaradi reprezentančnih izkušenj v mlajših selekcijah Srbije. Pozneje sem šest mesecev kot posojen nogometaš preživel v beograjskem nižjeligašu Železniku, sledil je prestop v črnogorsko Zeto, kjer sem ostal leto in pol.«
Preberite več v Štajerskem Tedniku
