Črtomir Goznik

Kakšna je bila vaše dosedanja zgodba, povezana s tenisom?

S. Zavrl: „Prihajam iz Maribora. Na koncu osnovne šole sem prišel trenirat na Ptuj, ker so tukaj nudili nekaj več. Zoran Krajnc in Luka Hazdovac sta imela znanje in energijo in sta me prepričala, da pridem na Ptuj. Res smo dobro sodelovali in sem se rezultatsko lepo povzpel. Takrat je bil v vzponu tudi Blaž Rola in to me je še bolj vzpodbudilo, da sem prišel trenirat na Ptuj. Potem se je oblikovala ekipa, v kateri je sodeloval tudi Gorazd Rajher kot kondicijski trener. To je povzročilo, da je bilo vedno več prišlekov od drugod; včasih smo se pošalili, da nas je že za celo etažo dijaškega doma. To je res dober primer, da je z dobrim delom in zadovoljivo infrastrukturo mogoče privabiti ljudi tudi v manjše mesto, kot je Ptuj.

Nekje na sredini srednje šole sem spoznal, da mi ni namenjeno biti profesionalni tenisač; pa ne zaradi mojih sposobnosti, ampak zaradi financ. Takrat sem si rekel, da če ne morem biti profesionalni tenisač, bi pa želel biti profesionalni trener, saj je to odvisno samo od mene.“

Sedaj resno vstopate v ptujsko zgodbo.

S. Zavrl: „Prijavil sem se na razpis, nisem imel česa izgubiti, na srečo sem bil tudi izbran. Vleče me iz Ljubljane nazaj na Štajersko, da dam nekaj nazaj okolju, iz katerega prihajam. Zdi se mi tudi, da je tukaj življenjski stil nekako bolj umirjen kot v Ljubljani. V Ljubljani vse teče hitreje, zdi se mi tudi, da so ljudje nekako bolj naduti in mislijo, da lahko z denarjem vse kupijo. To se jim tudi obrača, saj realno gledano Ljubljana v tenisu ni proizvedla nobenega rezultata, tudi Aljaž Bedene in Blaž Kaučič, ki sta Ljubljančana, nista produkta ljubljanskega okolja: Kaučiča je najbolj izoblikovalo delo v Kranju, Bedeneta pa v Idriji. To priča, da so v bistvu najboljša okolja malo odmaknjena od centra pozornosti, v takšnih manjših okoljih lahko delaš v miru, imaš svoj čas … Rabiš pa ekipo več posameznikov, ker sam pač ne moreš doseči vsega. Tako je v profesionalnem športu in tako je tudi v tenisu in tudi v teniški šoli. Slednja mora biti usmerjena tako, da mladim ponudi močne in široke temelje, da se lahko potem športniki izoblikujejo in gredo v višave.“

Kakšne bodo prioritete dela oz. kakšni bodo prvi koraki, ki jih boste storili ob prihodu na Ptuj?

S. Zavrl: „Prioriteta je, da zajamemo čim večje število mlajših v teniško šolo in jim tenis približati do te mere, da jim bo postal zanimiv. Hkrati pa želimo imeti odprto komunikacijo tudi s starši, saj je sodelovanje v trikotniku starši-trener-igralec zelo pomembno. Poznamo veliko trenerjev, ki se otepajo staršev, sam pa mislim, da je treba s straši sodelovati, tudi zanje prirediti kakšne tematske sestanke in skupaj obdelati pereče teme, da se ne bi potem zataknilo v naslednjih fazah sodelovanja. Želimo delati široko: če otrok pride v teniško šolo, ne bo samo s teniškim loparjem udarjal žogic, ampak bo spoznaval tudi naravne oblike gibanja, delali bomo z žogami, vključevali prvine košarke, nogometa, rokometa … In seveda bo poudarek na širini atletike in gimnastike. Tudi Zoran Krajnc in Luka Hazdovac sta pošiljala otroke na ti dejavnosti, da so dobili široke gibalne temelje, ki jih lahko potem ožiš v specifiko tenisa v kasnejših letih.“

Kako je glede infrastrukture?

Bo pa letošnja zimska sezona že potekala v balonu – ta trenutno še ni postavljen?

Bo na voljo tudi rekreativnim igralcem?

Kdo vse bo v trenerskem štabu?

S kom pa ste doslej največ trenirali, npr. nazadnje v Ljubljani?

Želja je verjetno pripeljati tudi kakšnega tekmovalca na Ptuj in da bi tudi iz drugih klubov prihajali na Ptuj na dodatne treninge, dodatna izobraževanja?

Omenili ste že nekatere ptujske trenerje in igralce, od Zorana Krajnca, Luka Hazdovca, Blaža Role, tukaj so delovali tudi Tamara Zidanšek, Nina Potočnik, Sven Lah, Filip Jeff Planinšek … Vse to dokazuje, da je na Ptuju kar močna baza znanja.

Več v Štajerskem tedniku