S.R.

V Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem se še vedno širi nevarna afriška prašičja kuga (APK). V Sloveniji za zdaj bolezen še ni bila potrjena. Eni pravijo sama sreča, drugi hvala bogu, predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca pa opozarja: "Čas se nam počasi izteka, saj je zelo blizu nas."

Smo pripravljeni na izbruh, na zaprta lovišča in množične odvoze kadavrov? Po mnenju prvega moža lovske zveze le delno, saj da se namesto z APK ukvarjamo z zaščito nutrij in medvedov.

Že leta 2018 so pristojni pozivali k pazljivosti pri vnosu mesnih izdelkov iz držav, kjer je bila zabeležena afriška prašičja kuga, saj da je bolezen pred vrati Slovenije. Politika in stroka je tako pred petimi leti sprejela poseben zakon o nujnih ukrepih, pred dvema letoma še načrt ukrepov, toda teorija in praksa pogosto ne gresta z roko v roki. Predsednik lovske zveze meni, da smo le delno pripravljeni na izzive, saj da se na zavedamo vseh razsežnosti morebitne potrditve bolezni.

Prva kriza je pojav bolezni, druga porast zveri

Ko se APK pojavi na nekem območju pri divjem prašiču, se območje zapre ter izvaja intenziven lov le na prašiče.

"Po grobih ocenah je 90.000 divjih prašičev, to je številčna populacija, zato je nesporno, da vseh kadavrov ne bomo mogli odstraniti, kar pomeni, da bodo imeli vsejedi, to so medvedi in šakali, dobro gostijo in posledično lahko pričakujemo tudi velik porast števila zveri. Ko bo prašičev zmanjkalo, se bodo te zveri preusmerile na druge živali. Nastala bo druga kriza, kriza vsejedih in mrhovinarjev, kajti medved in volk nista lovni živali, ampak gre za posebej zaščiteno vrsto. Pojavilo se bo veliko političnih problemov, vse to nas še čaka v prihodnosti."

Povečale se bodo škode po drugih vrstah divjadi, saj lovci dve leti po pojavu APK nimajo vstopa v lovišče, kajti virus naj bi se v kosteh okuženih živali ohranil do dve leti.

Bodo 70-kilogramske prašiče lovci nosili na plečih?!

Več v Štajerskem tedniku