MP

V rastlinjaku lahko tudi pozimi pridelamo nekaj domačih, zelenih vitaminov in mineralov. Vendar se nekje proti koncu februarja, včasih pa še prej, začenja gnitje številnih vrtnin, na prvem mestu zagotovo solate. Kaj narediti, da bo tega čim manj?

Zrak mora biti tudi pozimi čist in čim bolj suh

Pomembno je, da tudi pozimi rastlinjak redno zračimo. Izkoristimo vsak sončen, po možnosti tudi vetroven dan in ga takoj, ko se temperature dvignejo nad 0 oC, odpremo in temeljito prezračimo. To pomeni, da odpremo vse, kar je možno, in pustimo odprto toliko časa, dokler temperature to dopuščajo. Vsekakor pa ga zapremo vsaj uro pred temo. Pozimi zalivamo izredno malo, seveda pa se zemlja ne sme popolnoma posušiti. Prezimnih vrtnin tudi ne gnojimo. Poskrbimo pa, da je kljub zalivanju, ki je potrebno, zemlja ves čas rahla.

Setve in sajenje v rastlinjaku

Še vedno lahko sejete prezimni tolščak (portulak), rastlino, ki vas bo tudi pozimi bogatila s C-vitaminom. Prav tako bosta še vedno kalili tudi rukola in azijska listnata zelenjava. Zanimivo je, da lahko ljubitelji stročnic že zdaj posejete tudi bob in grah. V rastlinjaku bosta v sedanjih zimah brez težav prezimila, saj pogosto prezimita tudi na prostem. Seme stročnic namakamo čez noč v topli vodi, še bolje v toplem kamiličnem čaju. Setev potem še zalijemo in po potrebi čeznjo naredimo še dodatni tunel. Seveda lahko še vedno sejete tudi motovilec in špinačo.

Letos nas je sicer mraz hitro prisilil v zimski počitek. Mnogi imate na vrtu še endivijo, radič in zelje. Vse te vrtnine še lahko prestavite (presadite) v rastlinjak. To naredimo tako, da jih preprosto s koreninsko grudo vred odnesemo do rastlinjaka, izkopljemo dovolj velike luknje, jih zalijemo in rastline posadimo. Svetujem pa, da po presajanju vse skupaj zalijemo še s pripravkom, ki vsebuje morske alge. Tako bodo omenjene vrtnine ohranile vse koristne snovi, z malo sreče pa tudi prezimile. Prav tako pa jih zalijte z algami nekje čez en teden ali 14 dni. Hkrati s tem zalijte tudi vse druge vrtnine, ki prezimujejo v rastlinjaku.

Vedno pa naj ostane vsaj nekaj prostora za rastline za zeleni podor. Z njimi boste ohranili zračno, živo in rahlo prst, popestrili kolobar in celo do neke mere razkužili zemljo. Na prvem mestu je to bela gorjušica, a sama svetujem mešanico, v kateri naj bo gorjušice največ 30 %. Dodajte ji grašico, morda krmni grah, gizotijo, facelijo, ajdo … vse to lahko še posejemo. Vem, da se mnogim zdi škoda prostora, a verjemite mi, dolgoročno je to zelo praktično in uporabno.

Miša Pušenjak

Rastlinjak za prezimovanje ozimnice

V rastlinjaku lahko, če imamo dovolj prostora, skopljemo jamo, vanjo naložimo korenje, črno redkev, repo itd., nato pa zakopljemo in pokrijemo s slamo. Taka »zasipnica« je dostopna tudi pozimi v snegu. Seveda je treba vedeti, da gomoljev in korenov ne nalagamo višje od 50 cm, da se spodnji zaradi teže ne poškodujejo. Prav tako mora biti vse skupaj zaščiteno pred glodavci, zato je dobro najprej na dno jame, potem pa še okoli korenovk naložiti kar nekaj smrečja.

V kot rastlinjaka presadimo tudi nekaj rastlin korenastega peteršilja, drobnjaka in še kakšne nam najljubše začimbnice z vrta. Tako nam bodo na razpolago do pozne jeseni in spet zelo zgodaj spomladi. To lahko naredite še sedaj.

V ustrezne posode, napolnjene z listjem, slamo ali senom, lahko shranimo tudi gomolje dalij, gladijol in korenike kan. Seveda pa potem vse skupaj še dobro zavarujemo s slamo, da ne pomrznejo.

Tehnične podrobnosti pozimi

Poskrbeti je treba za vodo in pozimi paziti na sneg. Vedeti morate, kako je z vašo vodovodno napeljavo. Če je dovolj zavarovana pred mrazom, težav ni. Občutljive so vse cevi, ki so na prostem. Običajno je bolje, da vodo zapremo in seveda izpraznimo tudi cevi.

V primeru sneženja, posebej če je sneg moker in težak, moramo le-tega redno odstranjevati s strehe, če opazimo, da se sam ne stopi oziroma ne zdrsne po strehi z rastlinjaka. Možnost je tudi, da v rastlinjak vsaj ponoči nastavite kovinske posode z žerjavico (če seveda ogrevate na trda goriva); ta bo grela prostor in s tem pomagala snegu, da spolzi s folije.

Pozorni moramo biti tudi na pojav glodavcev – miši. Te pridejo zelo rade prezimovat v toplejši prostor. Na naši zelenjavi lahko naredijo veliko škode. Spomladi lahko pojedo kaleče seme sadik. Zato se včasih ne moremo izogniti nastavljanju vab zanje. Pri tem pa moramo paziti tudi na domače živali, da se z njimi ne zastrupijo tudi one.

Sama bi v bližino rastlinjaka nastavila tudi krmilnico za ptice. Te bodo potem poleti skrbele, da bo škodljivcev v rastlinjaku manj. Tudi kakšen kup lesa ali slame prav ob rastlinjaku bo zadržal koristne žuželke. Zdaj namesto tega postavljamo hišice oz. hotele za koristne organizme. Ti pa so lahko prav dekorativni in celo vrtu v okras. Koristne žuželke bodo spomladi hitro začele boj s škodljivci v rastlinjaku. Za to je že prepozno, s hranjenjem ptic pa šele začenjamo. Vendar pazite, da ne bodo postale odvisne samo od vas. Za to je sicer letos že prepozno, a lahko si ta nasvet zapomnite za naslednje leto.