V Halozah v petih letih podvojili število nočitev
Haloze v zadnjih letih beležijo opazen turistični napredek. Število nočitev se je v petih letih podvojilo, v šestih občinah je na voljo že okoli 400 ležišč.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ob vlaganjih v kakovostnejše nastanitve, kulinariko in kolesarski turizem se vse bolj jasno kaže prihodnost v smeri butičnega turizma. Še vedno pa so pred njimi tudi številni izzivi.
Po besedah Jerneja Golca, direktorja Podeželskega razvojnega jedra PRJ Halo, vodilnega partnerja LAS Haloze, sistematičen pristop predvsem lokalnih skupnosti k razvoju turizma v Halozah, ki turistične vsebine vse bolj umeščajo tudi v načrte razvojnih programov in proračune, iščejo pa tudi možnosti za pridobivanje evropskih sredstev na tem področju, v zadnjem obdobju vsekakor kažejo pozitivne učinke. »Pred petimi leti smo na območju šestih haloških občin – Cirkulan, Zavrča, Podlehnika, Žetal, Vidma in Majšperka – beležili okoli 10.000 nočitev letno, v letošnjem letu jih bomo okoli 20.000,« je povedal Golc. Največ ponudnikov prenočišč je v cirkulanski občini, okoli 15, v Podlehniku in Vidmu sta motela, ki ponujata večje število ležišč. Skupno je po ocenah Golca tako sedaj na tem območju na razpolago okoli 400 ležišč, ki jih zagotavlja do 50 turističnih ponudnikov.
Golc pri tem poudarja pomen bližine avtocestne povezave, ki povezuje sever Evrope z njenim jugom: »Tu mimo se pelje 10 milijonov potnikov letno.« Druga pomembna cestna povezava poteka na tem območju mimo gradu Borl v smeri proti Varaždinu, ki jo letno prevozi še dodatnega 1,2 milijona potnikov.
Zanimive nočitvene kapacitete višjega razreda
Halozam gre po njegovem mnenju na roko tudi sodobna tehnologija, ki pomaga premoščati v preteklosti precejšnjo težavo velike razpršenosti Haloz: »Ljudje na Poljskem ali v Nemčiji vtipkajo relacijo, iščejo možna prenočišča. Sodobne platforme, kot sta na primer Booking ali Airbnb, jim ponudijo prenočišča tudi v Halozah. Nekomu, ki se pelje okoli 1.000 kilometrov, destinacija, ki leži pet kilometrov z avtoceste, ne predstavlja nobene težave.«
Zanimive so predvsem nočitvene kapacitete z višjim standardom, ki poleg prenočišč ponujajo morda tudi savne ali masažne bazene. Te so po besedah Golca polno zasedene praktično celotno sezono: »Ponudniki pri obnovah tudi sami spoznavajo, da morajo v turističnih objektih zagotoviti vrhunsko opremo. Dejstvo je, da ljudje prenočišča danes izbirajo predvsem glede na fotografije, dostopne na spletu. Haloze res sicer ležijo na pomembni trasi. A je po drugi strani res tudi, da so turisti po 10 minutah vožnje že na Hrvaškem, na območju Krapine in hrvaškega Zagorja, kjer je ponudba prav tako že izjemno dobra in se hkrati razvija še z večjo hitrostjo kot naša.«
Dodaten magnet za turiste so sicer Haloze kot vinorodna pokrajina. »Zato je velikokrat pomembna tudi odločitev o prikazu vinske kleti. Obiskovalci pa nato velikokrat zraven na morje vzamejo tudi steklenice vina in se prav zaradi nakupa vina ustavijo še ob vrnitvi domov,« dodaja Golc. Cena steklenice takega vina pa je lahko tudi nekoliko višja, saj gre običajno za obiskovalce, ki ne pazijo na vsak evro. Zato je perspektiva Haloz prav v butičnem turizmu. Nanj stavijo tudi v Žetalah, kjer izpostavljajo primer tamkajšnje Ville Linassi, v prihodnje pa pričakujejo še odprtje novih prenočišč višje kakovosti.
Še en od pomembnih segmentov je kolesarski turizem, v katerega so občine v zadnjem obdobju prav tako veliko vložile. Zrasla so številna počivališča za kolesarje s kolesarnicami, polnilnicami in izposojo koles. V Cirkulanah pa ob tem poudarjajo, da veliko oviro nadaljnjemu razvoju kolesarske infrastrukture predstavlja umeščanje kolesarskih povezav v prostor. Postopki za nekaj, kar sami vidijo kot nujno potrebno, so zelo dolgotrajni.
Potrebna vlaganja v infrastrukturo, prenočišča in kulinariko
Kljub pozitivnim kazalnikom je pred Halozami na področju turističnega razvoja še dolga pot. V Cirkulanah med izzivi v turizmu vidijo tudi neobdelane vinograde Sklada kmetijskih zemljišč, saj je številnim najemnikom mar le za subvencije, vinogradi pa ostajajo zaraščeni. Marsikje so nujna še nadaljnja vlaganja v osnovno cestno infrastrukturo. »Ti gostje namreč pridejo z avtomobili, ki so višjega cenovnega razreda. Po nekih ozkih in prašnih cestah se z njimi ne bodo prav radi vozili,« je pripomnil Golc. V nekaterih občinah še vedno zaznavajo tudi pomanjkanje prenočišč. Med njimi tudi v Majšperku, kjer sicer v tem vidijo predvsem možnost za razvoj. »Na našem območju imamo namreč veliko kmetij, ki imajo tudi kar nekaj zapuščenih objektov. Te bi lahko z majhnimi vložki uredili tudi v nočitvene kapacitete,« meni Jernej Golc.
Ob tem pa je, poudarjajo praktično v vseh občinah, čeprav kmetije, gostinci, pa tudi vinogradniška posestva vse več vlagajo tudi v izboljšave kulinarične ponudbe, še vedno tudi velik primanjkljaj na tem področju. »V Halozah je je dobra tradicionalna kulinarika, ki pa ji za zdaj manjka kapital za razvoj v neko višjecenovno ponudbo,« poudarja Golc. Tako bo po njegovem mnenju za večje premike na tem področju verjetno potrebnega še kar nekaj časa. Hkrati pa je to dober razlog, da si vsi skupaj prizadevajo, da bi v Halozah obdržali mlajše generacije, ki bi lahko razvoj vodile naprej.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0.99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
