Miša Pušenjak svetuje, kako po toči pomagati rastlinam na vrtu
Prvi ukrep takoj po toči je, da rastline poškropimo s pripravki, ki celijo in sušijo rane. To so predvsem pripravki, ki vsebujejo izvlečke alg.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Namesto alg so med domačimi pripravki deloma enakovredni samo pripravek iz regrata in čaj iz cvetov ognjiča. To naredimo takoj, ko je možno. Vendar morajo biti rastline že povsem suhe. Pred tem se odločimo samo, katere bomo reševali, katere pa ne. Ne odstranjujemo poškodovanih delov, ne dvigujemo rastlin, vse to naredimo nekaj dni kasneje. Fungicidov, torej tudi domačih pripravkov, ki jih vsebujejo, ne uporabljamo takoj. Dovolj razkuževalno delujejo tudi alge in omenjena domača pripravka. Zato je moj nasvet že nekaj let, da imamo na zalogi vedno toliko alg, da lahko poškropimo vse rastline, tudi sadje in okrasne rastline. Če jih je potrebno iti iskat še v trgovine se zna zgoditi, da jih ne bo. Kupovali jih bodo namreč vsi.
Nato počakamo nekaj dni
Medtem, ko alge uporabimo takoj, še isti dan, če je izvedljivo, pa pred vsakim nadaljnjim ukrepanjem počakamo vsaj dva ali tri dni, da vidimo resnične učinke neurja. Prva dva dni pogosto katastrofa zgleda veliko huje, kakor je v resnici. Če ste na vrtu upoštevali pravila gnojenja in smo predvsem pri uporabi dušikovih gnojil zmerni, potem imajo rastline več možnosti, da si opomorejo.
Po dveh do treh dneh si ogledamo rastline in razmislimo, katere bomo reševali, katere pa bomo zamenjali. Šele zdaj rastline, ki so bile pred tem zdrave, poškropimo z ustreznimi fungicidi, ki so lahko tudi naravni.
Nekoč smo v prvi fazi, torej takoj po toči, uporabljali bakrene pripravke. Še danes jih nekateri zato uporabijo. A baker tako hitro po poškodbah ni najbolj priporočljiv. Zato so zdaj, ko imamo na razpolago kar več pripravkov, ki vsebujejo morske alge, uporabljamo vedno le te. Z njimi škropimo, ne zalivamo.
Katere rastline rešujemo in katerih ne?
Plodovke, to so paradižnik, paprika in jajčevec poskušamo rešiti. To so namreč rastline, ki imajo veliko življenjske energije, ki jo dobijo od sonca, zato se hitro obrastejo in pričnejo z nova. V tem času imajo že dokaj razvit koreninski sistem, ki jim bo pri tem v pomoč. Če bi papriko in jajčevec sadili na novo, ne bi dozorela, saj bi morala najprej spet razvijati koreninski sistem, nato zrasti in šele na koncu cveteti in dati plod. Izjema je mogoče zdaj še paradižnik, ki tudi pri sajenju na prosto še lahko da nekaj pridelka. Vendar bi morali kje najti kvalitetne, ne previsoke in preraščene sadike.
Odstranimo vse nastavljene plodove
Naj najprej opozorim, da vse opisano delamo vedno v povsem suhem vremenu in ko je sonce spet dovolj močno. Tako ne bomo še dodatno raznašali, prenašali bolezni. Rastlinam najprej odstranimo vse polomljene ali nalomljene dele: liste in predvsem vse plodove, če so že nastavljeni. Ker neurje običajno spremlja tudi močan dež, so tla okoli rastlin pošteno zbita. V takih tleh se korenine seveda ne morejo razvijati, ravno zdaj pa potrebujejo veliko koreninskih laskov, da bodo črpali hranila za hitro obnovo rastlin.
Tudi če imamo tla zastrta, preverimo s prsti, koliko rahla tla so še pod zastirko. Z rahljanjem tal boste naredili več, kakor pa z močnim dognojevanjem. Rahljanje izvedemo previdno, da ne poškodujemo koreninskega sistema. Potem pa lahko rastline poškropite tudi s krepčilnimi pripravki, ki vsebujejo aminokisline. Vprašajte zanje v trgovinah, tam, kjer so dobri strokovnjaki, jih prav gotovo poznajo.
Zdaj pa jim, po želji, lahko dodamo tudi fungicide. Običajno je to smiselno. A na vrtu ne govorim o kemičnih sredstvih, saj jih je težko pravilno uporabiti. Govorim predvsem o bakrenih listnih gnojilih. Prav tako lahko uporabimo pripravek iz sode bikarbone ali njenega kupljenega sorodnika Vitisan. A to dvoje ne mešamo z aminokislinami ali algami.
Opozarjam pa, da bodo vse prizadete vrtnine še nekaj čas bolj občutljive tudi na bolezni.
Kaj še rešujemo, čeprav zgleda slabo?
Zagotovo se dobro obrastejo tudi solate, zelja, brokoli naredi stranske poganjke in na njih pridelek, cvetača pa, če ima poškodovano steblo, ne bo kaj prida. Obrastejo se tudi korenček, peteršilj, zelena, pastinak, rdeča pesa. Česen bi jaz kar pobrala, ne bi ga več varovala, saj je večina sort že prišla do tiste faze, ko je to smiselno. Zelo pozne sorte, tiste s cvetnim steblom, pa je vseeno še potrebno varovati in jim skušati pomagati. Čebulo je najbolje kar populiti, porabiti, predelati, zamrzniti… skratka od čebule težko pričakujemo zdrav pridelek. Posebej tam, kjer je bila najhuje prizadeta.
Zelo dobro se obraste tudi fižol. Sicer pa, če se sprašujete in je rastline dejansko zabilo v tla, tudi visok fižol se še lahko tudi seje.
Buče in kumare se rade obrastejo, seveda pa popolne garancije ni. A to presadimo šele čez pet ali šest dni. Grmičaste bučke in kumare je skoraj bolje posejati še enkrat. Vendar priporočam vzgojo sadik.
Zastirka pomaga, da korenine bolje delujejo
Če tega še niste naredili, nato tla okoli rastlin zastremo: z organsko zastirko ali folijo. Med organskimi zastirkami imamo najhitreje in najenostavneje dostopno pokošeno travo z domače zelenice. Pričela se je tudi žetev, predvsem za plodovke je kot zastirka zelo uporabna tudi slama, saj jih prijetno tudi greje.
Na večjih površinah je najpogosteje uporabljena folija. Tudi folijo je ta vihar s toči poškodoval, tla pa so pod folijo tudi zabita. Bolje je poškodovano folijo, ki svoje funkcije ne opravlja več, odstraniti, tla prerahljati, nato pa folijo spet položiti. Ker seveda ne moremo narediti lukenj in skoznje speljati rastlin, jo položimo tokrat tako, da jo položimo z vsake strani rastlin in jo s sponkami spnemo med seboj.
Tla zastremo zato, da močni sončni žarki, ki bodo prav gotovo še posijali, ne bi uničevali zemlje in novih, mladih korenin rastlin. Prav tako bo zemlja dalj časa ostala rahla, da se bodo korenine lahko hitro razraščale.
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
