Ohrovt – skladišče sončnih žarkov v zimskem času
Kapusnice so od nekdaj priljubljena zelenjava na zimskem jedilniku. Žal so jih v zadnjih letih izpodrinili ne prav okusen paradižnik in druge vrtnine iz daljnih krajev.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Tako z naših vrtov počasi izginja tudi zelje, ohrovt pa sodi med najbolj pozabljene in zapostavljene kapusnice. Ker je zdaj čas za setev obeh visokih različic, listnatega in brstičnega ohrovta, pišem o njem zdaj.
Ravno zaradi ohrovta sem pogosto slabe volje, ko poslušam številna priporočila o zdravih, tako imenovanih superživilih. Le redko slišim, da mednje sodi tudi ohrovt. Vedno bolj me jezi, da Slovenci tako hitro sprejmemo nove, eksotične vrtnine in sadje, za katere ni nikjer dokazano, da jih naše telo sploh zna ustrezno uporabiti.
To pomeni, da vsa ta super hranila, vitamini, minerali in antioksidanti iz našega prebavnega sistema sploh ne pridejo do celic, kjer so šele zares koristni. Telo mora namreč vedeti, kako to izvesti. Pri hrani, ki so jo uživale že naše babice, to zagotovo zna. In ohrovt to nedvomno je. Ali sploh veste, da je predvsem listnati ohrovt pogosto med prvimi po skupni vsebnosti koristnih snovi? Vsebuje jih namreč res veliko.
Vse tri oblike ohrovta pridelujemo iz sadik. Vzgojimo si sadike s koreninsko grudo, saj to danes tudi za vrtičkarje ni več pretežko. Idealen čas za presajanje brstičnega ohrovta je sredina junija, presajamo pa ga lahko vse do sredine julija.
Razdalja med posameznimi sadikami je odvisna od tega, s katero vrsto ohrovta imamo opravka. Glavnati ohrovt lahko sadimo precej blizu skupaj, če želimo pridelati manjše glave. Med rastlinami naj bo 30 do 50 cm razmaka, med vrstami pa 40 do 60 cm. Bližje ko bo rasel, manjše bodo glave. Brstični ohrovt potrebuje vsaj 70 cm med rastlinami v vrsti in 70 cm med vrstami, listnati pa še približno 10 cm več.
V vročem delu leta sadike rastejo zelo počasi. Vmesni prostor lahko izkoristimo za pridelavo nizkega stročjega fižola, če ni bil prej fižol kot predposevek, posejemo lahko tudi solato berivko ali presadimo sadike solate s koreninsko grudo. V jeseni lahko med rastline listnatega ohrovta, če smo poleti že obtrgavali liste, posejemo špinačo. Vsekakor je dobro, da ob gredici posejemo žametnice in ognjič, lahko pa se med rastlinami plazi kapucinka.
Dober sosed ohrovtom, tako kakor zelju, je tudi zelena, med zelišči pa še kumina, kamilica, koper in komarček, drobnjak in kitajski drobnjak. Zelo zanimiv, eksotičen podsevek, torej med vrstami, je tudi užitni (ali vrtni) tolščak. Kamilica odganja metulje, kumina, koper in tolščak pa preprečita zaleganje jajčec kapusovi muhi.
Po potrebi namakamo, tudi jeseni in pozimi je voda rastlinam potrebna. Ker imajo ohrovti globoke korenine, namakamo dolgo, vendar redko. V suhem vremenu ima listnati ohrovt zelo trde liste, namakanje te liste naredi okusnejše in manj trde. Brstični ohrovt v topli jeseni naredi večje, a manj zbite brste, v hladni jeseni pa so brsti trdi in zbiti.
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
