HB

Čeprav večjih pretresov na slovenskem trgu dela še ni zaznati, se spremembe po besedah Tomaža Žirovnika, direktorja območne službe ptujskega zavoda za zaposlovanje, že kažejo. »Na trgu dela zadnje leto že beležimo posamezne primere, kjer umetna inteligenca nadomešča vsaj del poslovanja oziroma določena opravila.«

Novice

Ob 150-letnici PGD Biš priznanja najzaslužnejšim

Žirovnik dodaja, da za zdaj še ne moremo govoriti o nekem trendu na trgu dela, bodo pa prihodnja leta prinesla prestrukturiranje nekaterih panog in drugačno organizacijo poslovnih procesov. »Po drugi strani pa vemo, da demografske napovedi kažejo na pomanjkanje delovne sile v številnih panogah, zato se lahko ti procesi med seboj tudi uravnotežijo in so z manjšimi trenji tudi vzdržni.«

Novice

V Halozah s srčno akcijo do pristajalnega območja za helikopter

Največ sprememb se trenutno kaže pri administrativnih opravilih. Posamezna podjetja namreč ugotavljajo, da za določena opravila sodelavcev ne potrebujejo več v enakem obsegu kot nekoč, saj jih opravijo s pomočjo umetne inteligence.

»To so razna administrativna opravila, tudi del komercialnih storitev, osnovna računovodska opravila. Velike spremembe je umetna inteligenca prinesla tudi na področje prevajanja. Podjetja so včasih zaposlovala prevajalce za poslovanje s tujino. Danes je poslovanje s Kitajsko ali Japonsko bistveno lažje s pomočjo jezikovnih modelov.«

Kmetijstvo

Roboti že zamenjali kosilnice, bodo kmalu še traktorje in ljudi?

Ob hitrem razvoju tehnologije se odpira tudi vprašanje, ali šolski sistem sledi spremembam. Po Žirovnikovih besedah seveda šolski sistem temu težko sledi, saj nihče ne more zanesljivo napovedati, kateri poklici bodo najbolj iskani čez pet let ali desetletje, ko bodo sedanji osnovnošolci prihajali na trg dela. »Šolski sistem najbolje sledi tako, vsaj na nivoju osnovnih šol, da daje splošna znanja in trdno osnovo, iz katere se lahko posameznik kasneje razvija oziroma lahko hitreje spreminja tudi kariero.«