MP

V monokulturi, torej velikem področju samo ene rastline, se vse težave, bolezni, škodljivci … brez težav ohranijo, razmnožujejo in delajo veliko škode. Noben pravi napor ni potreben. Najbolj genialen izum narave zame pa je ravno to, zaradi česar ostaja kolobar osnovni pogoj za zdravo pridelavo rastlin.

Rastline v tleh za sabo puščajo tudi določene kemijske spojine, niso samo tiste, ki hranila jemljejo iz tal. Da se ne bi preveč enakih rastlin ohranilo na majhni površini, je narava naredila tako, da te spojine potomkam materinske rastline in njihovim sorodnicam pogosto zelo škodijo. Tako večina vzkaljenega semena v tej okolici ne uspeva dobro in se tudi ne razmnožuje. In to je osnovni vzrok za obvezno menjavanje rastlin oziroma kolobarjenje.

Zakaj kolobarimo?

Prvi in osnovni razlog je, ker nam to s svojimi zakonitostmi zapoveduje narava. Se še spomnite, ko so naše babice rekle, da postanejo tla utrujena, če je na istem mestu prepogosto ista rastlina ali njena sorodnica? No, tako so opisale to osnovno zakonitost, da za rastlinami v tleh ostanejo snovi, ki njihovim potomkam škodijo. To lahko mnogi opazujete v rastlinjakih, kjer so težave s kolobarjem seveda največje. Mnogi pa se ne zavedate, da so popolnoma enake težave tudi vzrok temu, da ima visoki fižol v žičnicah vsako leto več težav. Če v rastlinjaku točno vidimo, da gre za bolezni, ki so posledice ozkega kolobarja, pa je v žičnicah nekoliko drugače. Zato te težave najpogosteje pripisujemo številnim drugim vzrokom: vremenu, škodljivcem, škropivom, sosedu, srnam …

Vsak ima svoje potrebe in želje, zato se kolobarja ne da napisati kot recept. Z leti se sicer naučimo in prilagodimo, pa vendarle se pogosto zgodi, da vsem pravilom ne moremo ustreči. A če nam je osnovno vodilo to, da se s sajenjem na isto mesto vračamo vsaj vsaka štiri leta, občasen »prekršek« še ni tragedija.

MP

Gnojenje z gnojem pomaga

Najlažje je, če gnojimo z gnojem. Nekatere vrtnine so za tako gnojilo zelo hvaležne, drugim škodi, tretje ga ne potrebujejo. Tako razdelimo vrt na tri dele. Prvega gnojimo z gnojem (lahko je hlevski, konjski, svinjski, sama pa odsvetujem uporabo gnoja perjadi, ker je premočan).

Del, ki ga gnojimo, imenujemo I. poljina. Nanjo sodijo najprej vse kapusnice, potem tudi plodovke, sladka koruza, blitva, tudi por, ki ne bo prezimil.

Na II. poljino sadimo vrtnine, ki potrebujejo veliko hranil, a jim gnojenje z gnojem v prvem letu škodi. To so v prvi meri korenovke in gomoljnice, celo krompir na primer je bolj krastav, če je gnojen z gnojem, ki še ni dovolj dozorel. Prav tako sadimo sem radič, endivijo, prezimni por, tudi visoki fižol. Čebula, česen, nizki fižol in druge stročnice pa sadimo na III. poljino, ki že dve leti ni bila gnojena z gnojem. Na II. poljino lahko damo nekaj komposta, do 5 l/m2. Solato, redkvico, kratek čas rastoče vrtnine lahko sadimo, sejemo na vse tri poljine, a pazimo na vrstenje (kolobar).

V naslednjem letu pognojimo III. poljino, ki tako postane prva, lanska prva postane druga in tako se krog zaključi. Skupaj s poljinami gredo tudi vrtnine, znotraj poljin pa vseeno pazimo, da na primer križnice korenovke (repa, koleraba, redkev, redkvica, rukola …) ne pridejo tja, kjer so lani rasle kapusnice.

Ker pa vsi ne gnojite z gnojem, lahko naredite tudi tako, da rastline razdelite v tri skupine, a tukaj se že lahko malo zaplete. V prvi skupini so največji potrošniki hranil, ti so isti kakor tiste rastline, ki jih gnojimo z gnojem. Te gnojimo s kompostom (8 – 12 l/m2), če pa gnojila kupujete, potem pognojite po navodilih.

Pri tem pogosto opažam, da je na vrtu treba dodajati kalij. Druga skupina je spet ista kakor II. poljina, tukaj gnojimo s kompostom malo manj (5 – 10 l/m2, odvisno tudi od založenosti tal), tretji skupini pa ni treba gnojiti. Sama v zadnjih letih opažam pogoste težave na vrtovih, ki jih prinaša pomanjkanje kalija oziroma previsoka založenost tal s fosforjem. Zato svetujem, da ob gnojenju s temeljnimi gnojili dodate še 20–30 dkg na 10m2 kalijevega sulfata. Pri tem opozarjam, da kalijeva sol ali kalijev klorid ni nadomestilo za omenjeno kalijevo gnojilo.

Več izveste v Štajerskem tedniku