Reforme, ki jih napoveduje vlada, bodo nedvomno zahtevale več denarja v javni blagajni. Že za letos državne finance ječijo pod težo primanjkljaja, povišani izdatki za plače bodo pomenili samo še dodatno breme. Zato si drugega kot zvišanja davkov ni obetati, saj od drugod država nima vzeti.
Dilem, koliko komu in koliko dati ter s čim krpati proračunsko luknjo, je izjemno veliko. Vse dosedanje vladne napovedi o reformah so nejasne in pavšalne. V zadnjem tednu je odmevala novica, da bo vlada dodatno obdavčila plače, kar pomeni zgolj eno: ali višji strošek za delodajalca ali nižjo plačo za delavca. Kakšna bo stopnja obdavčitve regresa, božičnice, povrnitve stroškov prevoza na delo in malice, ni znano, kot tudi ne, kdo bo prevzel finančno breme, ali delavec ali delodajalec. Vprašanje je tudi dohodninska lestvica in kakšne bodo iz nje izhajajoče davčne obveznosti. Ob vseh teh neznankah podjetniki napovedanih ukrepov ne želijo javno komentirati, a zadovoljni z višanjem stroškov države, ki jih bodo prinesle reforme, zagotovo niso. „Javno dosegljive informacije o davčni reformi so do sedaj relativno skope, zato jo je v tem trenutku težko komentirati. Iz javno razpoložljivih informacij naj bi bili ukrepi vezani predvsem na prerazporeditev (redistribucijo) davčnih bremen pri delu, kasneje pa tudi na uvedbo davka na nepremičnine in drugo premoženje, pri čemer ni znana metodologija,“ so za naš časopis povedali na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).
Preberite več v Štajerskem Tedniku
