Arhiv Štajerskega Tednika

. Zato moramo biti prebivalci najstarejšega mesta v državi hvaležni tistim posameznikom, ki z lastnim denarjem obnavljajo stavbe ter spominjajo nas in turiste, da se je Ptuj včasih uvrščal na seznam najlepših mest v centralni Evropi. Že desetletja pa Ptujčani z ogorčenjem tudi gledamo, kako žalostno propada staro mestno pokopališče ter se borimo za njegovo ureditev in zaščito. Staro mestno pokopališče, ne glede na dejstvo, da so ga številne mestne oblasti pustile namerno propadati, še danes služi svojemu prvotnemu namenu. Vsak 1. november dokazuje, da ima več kot 75 % vseh grobov še vedno skrbnike in žalujoče. A za splošno javnost je še pomembnejše dejstvo, da je pokopališče izrednega zgodovinskega pomena, torej bi lahko – primerno urejeno – veliko doprineslo k mednarodni prepoznavnosti našega mesta. Grobovi, ki ležijo ob Volkmerjevi cesti, ne skrivajo le 300 let stare zgodovine in s tem predstavljajo muzej na odprtem, temveč so edinstveni primer – v širši regiji – multikulturnosti Ptuja. Staro pokopališče je edino slovensko pokopališče, na katerem so pokopani katoliki, evangeličani, Židje, Nemci, Italijani, Avstrijci, Slovenci, Hrvati, Madžari, Čehi, Poljaki in Rusi. Vsi so živeli ali bili kako drugače povezani z našim mestom. Njihovi nagrobniki nas spominjajo, kako odprti in razgledani smo bili, obenem pa nas tudi opominjajo, kako mali in zaprti smo postali.

Laris Gaiser

Preberite več v Štajerskem Tedniku