Kmetje, ki kmetujejo na najožjih vodovarstvenih območjih (VVO-1), so vsako leto upravičeni do odškodnine. Gre namreč za kmetovanje na vodovarstvenem pasu, kjer glavno težavo predstavljajo večji stroški z obdelavo zemljišč, zapletena birokracija in manjši dohodki po hektarju. Kot so sporočili iz Komunalnega podjetja Ptuj in Komunale Slovenska Bistrica, lahko kmetovalci zahtevke za izplačila nadomestil za letošnje leto vložijo do 31. marca.

V primerjavi z letom 2019 je lansko leto ptujsko-ormoški muzej zaradi epidemije zabeležil kar 60 % upad tako števila obiskovalcev kot prihodkov. Povsem pričakovano in razumljivo, saj praktično od marca ni bilo ne tujih turistov ne šolarjev, kar nekaj časa pa so bila njihova vrata za obiskovalce popolnoma zaprta.

Že štiri mesece je, odkar so v drugem valu širjenja covida-19 zaprti gostilne in bari ter je zastal turizem; zaprti so hoteli, apartmaji, ni turističnega vodenja, v mirovanju so turistične agencije, igralništvo ... Nekateri tako dolgega obdobja niso uspeli prestati brez večjih posledic, kar potrjujejo tudi zadnji podatki Zavoda RS za zaposlovanje.

V zadnjih sto letih se je po svetu izgubilo že skoraj 90 odstotkov semen. Države, ki se zavedajo, kaj pomeni za preživetje ljudi imeti lastna semena, so začele graditi semenske banke. V Sloveniji pa nam je za naše avtohtone sorte semen očitno vseeno. Kako si sicer razložiti, da je časa za prenos našega selekcijskega centra na Ptuju le še nekaj tednov, premaknilo se ni pa še nič.

V Sloveniji je 14.000 zaposlenih, ki so v rednem delovnem razmerju, hkrati pa prejemajo 40 odstotkov odmerjene pokojnine. Gre za delavce, ki izpolnjujejo kriterije za starostno upokojitev, a hkrati ostajajo delovno aktivni in zaposleni za polni delovni čas, kar pomeni, da odvajajo oziroma plačujejo tudi vse prispevke, ki izhajajo iz delovnega razmerja.

Če bodo obveljala vladna izhodišča, bodo zaposleni v javnem sektorju plače prejemali kasneje, kot je to veljalo doslej. Številni delodajalci sedaj plače za minuli mesec izplačajo že 5. v mesecu, pri čemer jih ovira časovna stiska. Pogosto plača ni odsev dejansko opravljenega dela v minulem mesecu, zato pozneje sledijo poračuni.

Civilna iniciativa za gradnjo ptujske obvoznice je pozvala vodstvo mestne občine (MO) Ptuj, naj odstopi od dogovora, ki dopušča začasno navezavo nove glavne ceste Ormož–Gorišnica–Markovci na obstoječo regionalno cesto Zavrč–Ptuj. Sporazum je leta 2018 v imenu MO Ptuj podpisal takratni župan Miran Senčar.

Da bi se izboljšala ekonomika kmetovanja na območju občine Starše, so v začetku letošnjega leta pričeli komasacijo in agromelioracijo. Zemljišča so danes že komasirana, v kratkem pa naj bi pričeli še odstranjevati poljske poti in umeščati nove.

Občina Majšperk je za dobro polovico znižala komunalni prispevek. Za hišo v velikosti 100 m2 bo lastnik tako v prihodnje namesto dobrih 4.800 evrov plačal 2.318 evrov prispevka. Po besedah županje Darinke Fakin želijo s tem znižanjem h gradnji pritegniti čim več občanov, predvsem mladih. V zadnjih letih se namreč število prebivalcev zmanjšuje.

Več desetletij so zaposleni in učenci OŠ Mladika čakali na prenovo šole ob Dravi. Prva faza je zaključena, načrtovana hitrost izvedbe del za zdaj poteka po načrtu. V ponedeljek je bila podpisana pogodba za drugo fazo, v sklopu katere bo med drugim zgrajen prizidek za jedilnico. S tem bo šola dobila približno 200 m2 dodatnih površin. Skupaj bo občina za izvedbo druge faze namenila 2,2 milijona evrov.

Ministrstvo za finance je v drugem valu epidemije do 15. januarja za dodatek za delo v rizičnih razmerah po kolektivni pogodbi za javni sektor prejelo za dobrih 81,8 milijona evrov zahtevkov.

Že od svojega nastanka v letu 2003 razstava Zven maske / Fotografske mojstrovine Bojana Adamiča potuje po Sloveniji in tujini. Adamičeva fotografija pustnih likov je bila v tistem času odkritje ne samo za ptujski prostor, temveč tudi za slovenski prostor. Do takrat je bilo namreč nepoznano, da bi se tak mojster glasbe ukvarjal tudi s fotografijo, četudi ga je bilo pogosto v pustnem času srečati s fotoaparatom na ptujskih ulicah in trgih.

Mednarodna likovna nagrada Ex-tempore Ptuj karneval je največji likovni dogodek, ki poteka v okviru največje pustne prireditve v Sloveniji in v tem delu Evrope. Doslej je ekstempore v letih 2003, 2004 in nato od leta 2011 do 2020 na Ptuj privabil več kot 1000 likovnikov iz Slovenije, Italije, Avstrije, Nemčije, Romunije, Hrvaške in nekaterih drugih držav. Kljub korona času so se v Kulturno- umetniškem društvu Art Stays, MO Ptuj in JZ za turizem Ptuj odločili, da jo bodo izvedli tudi letos, a v spletni obliki.

Čeprav letos kurentovanja v obliki, kot smo ga bili vajeni, ni, se kurenti in koranti iz našega območja trudijo pričarati delček pustnega vzdušja. Hajdinčani so na dan, ko bi morali izvesti predstavitev pred občinsko stavbo, kot je to bila navada vsa leta prej, odprli prav posebno razstavo.

Lovrenčani so v središču kraja postavili novo razstavo, tokrat na temo pustnih šeg in navad.

Nova kavarna pred ptujskim Domom upokojencev je zgrajena. Ličen in moderen prizidek bo omogočal druženje stanovalcev s svojci, namenjen pa bo tudi vsem drugim zunanjim uporabnikom. V pripravi je razpis za nabavo opreme, kavarna pa bo svoja vrata predvidoma odprla aprila letos.

V kidričevskem Talumu se trudijo tehnične poklice približati mladim. Skozi leto organizirajo več dogodkov, ko v tovarno povabijo širšo javnost. Vsaj tako je bilo do lanskega leta, dokler se ni razširila epidemija koronavirusa. Ker se ta ni ustavila, so v Talumu svoje promocijske aktivnosti preselili na splet.

Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta RS, je ob nedavni predstavitvi predloga pokrajinske zakonodaje na občinski seji spregovoril o prednostih, ki naj bi jih uvedba pokrajin prinesla občinam. Brez dlake na jeziku je izpostavil probleme, ki se ob trenutnem razmerju pristojnosti pojavljajo in v končni fazi zadevajo vse državljane, z uvedbo pokrajinske zakonodaje pa bi se jim lahko izognili ali jih vsaj zmanjšali. Posebej pa se je obregnil ob kadrovanje na ministrstvih.

»Gre za enega največjih proračunov v zgodovini občine z zelo zahtevnimi naložbami, kot so npr. gradnje novih cest, sanacije domov in pokopališč. V tem letu nas čaka veliko dela,« je po sprejetju rebalansa povedala županja Darinka Fakin.

Praktično od konca poletja naprej domovi upokojencev po vsej državi niso sprejemali novih stanovalcev, čeprav je potreb po namestitvah izjemno veliko. V ptujskem domu so še do pred kratkim imeli kar 101 prosto posteljo. Dinamika sprejema se je končno začela odvijati nekoliko hitreje, a je trenutno še vedno kar 70 praznih mest, torej približno desetina vseh razpoložljivih. Namesto stanovalcev pa bo za ta mesta oskrbnino plačala država.