Eden najbolj ohranjenih hrvaških srednjeveških gradov, Trakoščan, bo kmalu začasno ostal brez večjega dela svojega znamenitega jezera. Kot so pojasnili v vodnem gospodarstvu v Varaždinu, bodo kmalu izpraznili večji del tega 17 hektarjev velikega jezera, da bi odstranili mulj in očistili dno jezera.

19. februarja bi Rudi Ringbauer, sodnik, pisatelj, pisec aforizmov, avtor več knjig (petih knjig aforizmov: Gole resnice, Preproste resnice, Božje resnice, Popolne resnice, Ošiljene resnice in esejističnega dela Moj prepir z bogom), mecen, pevec, strojnik in učitelj ter zaslužni občan Ptuja praznoval 90. rojstni dan. Ob tem svojem jubileju je vsem ljubiteljem aforizmov, posebej pa še svojim prijateljem in ljubiteljem umetnosti želel podariti svojo zadnjo knjigo aforizmov – Ošiljene resnice. Žal je usoda želela drugače, izdaje svoje zadnje knjige, za katero se je tako neizmerno trudil, ni dočakal.

Na mestu, kjer je nekoč stala s slamo krita domačija dr. Matije Murka, nekdanjega profesorja na praški Karlovi univerzi, utemeljitelja literarne komparativistike in predsednika Slovanskega inštituta v Pragi, stoji danes nova hiša, v njej pa slavnemu rojaku posvečena spominska soba.

Več let trajajoča opozorila o nujnosti ureditve glavne ceste skozi kidričevske gozdove in čez Dravsko polje proti Slovenski Bistrici bodo kmalu dala rezultate. Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) je objavila razpis, s katerim išče izvajalca obnove ceste.

V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj so ostali zvesti tradiciji, da na večer kulturnega praznika gostijo odlične ustvarjalce slovenskega leposlovja. Letošnji praznični večer, ki je potekal virtualno, so posvetili slovenski pesnici in pisateljici Neži Maurer, ki je 22. decembra lani praznovala svoj 90. rojstni dan.

Letošnja, že 14. razstava likovnega umetnika Gregorja Samasturja v CID Ptuj, ki je namenjena spominu na njegovega sina, je trenutno na ogled le na spletu. Za javnost pa jo odpirajo ob predhodnem dogovoru. „Tradicije nismo želeli prekiniti, da letošnje razstave ne bi bilo. Zelo cenimo likovno ustvarjanje Gregorja Samasturja, da želi sodelovati z nami in da je pripravljen razstavljati v naših prostorih. Tako smo se dogovorili, da bomo ne glede na situacijo letos predstavili njegova dela iz opusa 22. Razstavo smo na naši Facebook strani odprli 10. februarja, kjer bo trenutno tudi na ogled,“ je povedal koordinator mladinskih programov v CID Ptuj Jure Šarman.

Jože Škrlec je kot predsednik skupščine občino Lenart, ki je nekdaj obsegala občine znotraj današnje Upravne enote Lenart, vodil med letoma 1990 in 1994.

Občina Videm je lani jeseni na območju krajevne skupnosti Dolena obnovila 200-metrski odsek ceste Osterbergerjevo, pri čemer so stabilizirali plazenje pobočja hriba, uredili cesto in namestili zaščitne varnostne ograje. Naložba je veljala 420.000 evrov, izvajalca del pa sta bila Cestno podjetje Ptuj in Komunalno podjetje Ormož.

Kadar se drevesa, grmovje in visoka trava nagibajo na cesto, lahko ovirajo promet in ogrožajo varnost vseh udeležencev v cestnem prometu. Zakonodaja je glede tega jasna, nanjo pa opozarjajo tudi inšpektorji spodnjepodravske skupne občinske uprave.

Letošnji slovenski kulturni praznik je bil v Slovenskem etnografskem muzeju pustno obarvan. Obiskovalce so povabili, da so preživeli dan v zakladnici dediščine, se sprehodili po zbirkah in se naužili kulture na brezplačnih ogledih njihovih razstav. Na sam praznik kulture pa so povabili na virtualno odprtje razstave Pustni orači Okič: Z oranjem do dobre letine. Na svoji strani Facebook je muzej 13. februarja objavil tudi prvo od dveh javljanj iz Haloz (drugo bo 20. februarja). Izjemno pustno dediščino oračev iz Okiča si bodo obiskovalci lahko ogledali do 1. marca.

Na haloškem robu, v občini Videm, ima fašenk posebno mesto. Številni entuziasti ohranjajo pustno tradicijo in izročilo, tudi letos se je po Lancovi vasi in okoliških vaseh slišalo zvonjenje korantov, v Tržcu pokanje bičev, v Dravcih si je haloška baba na hrbet oprtala deda in se sprehodila med domačijami.

Dornavčani kljub epidemiji niso izpustili tradicionalnega fašenskega rajanja na pustni ponedeljek. Maškar je bilo v primerjavi z minulimi leti, ko se je povorka več ur vila skozi Mezgovce in Dornavo, manj, toda veselje je bilo med našemljenimi vseeno čutiti.

Čeprav je bil cerkvenjaški proračun za letošnje leto na dnevnem redu občinskega sveta že lani jeseni, jim ga je uspelo pod streho spraviti šele na februarski seji.

Občina Benedikt bo v proračunskem letu 2022 izvedla projekt participativnega proračuna, kar pomeni, da bodo o razporejanju dela sredstev odločali občani sami.

Med letošnjimi prejemniki spominskega znaka "Za požrtvovalnost v boju proti COVID-19" je tudi Sebastian Toplak, župan Podlehnika.»Ta spominski znak je priznanje za našo celotno lokalno skupnosti. Posvečam ga vsem tistim, ki vsakodnevno pomagajo ljudem v stiski. Med njimi so predstavniki Krajevne organizacije Rdečega križa Podlehnik, ki z velikimi napori in osebnim žrtvovanjem blažijo vse hujše socialne stiske, ki jih povzroča epidemija.«

Zaključil se je razpis za podelitev koncesij domovom za starejše. Izbranih je bilo 11 domov, ki bodo predvidoma zagotovili 1.285 mest za starejše. Med prejemniki koncesij je tudi podjetje Spik Ing, ki bo v občini Hajdina zgradilo dom s 150 posteljami. Omenjeno podjetje Spik ing obvladuje izobraževalna ustanova Alma Mater Europaea v lasti mariborske družine Toplak.

Ker v Sloveniji ne bomo porabili vseh evropskih sredstev za sofinanciranje projektov, naj bi država objavila novi razpis, ki predvideva tudi možnost sofinanciranja gradnje kanalizacije. Na Destrniku zato, da bi lahko s pomočjo teh sredstev zgradili kanalizacijo na Drstelji in v delu Placarja, spreminjajo načrt razvojnih programov (NRP).

Občina Podlehnik je zaradi avtocestnega umeščanja v prostor, ki je potekalo več let, in gradnje avtoceste, nekoliko v zaostanku s pripravo prostorskih aktov. Trenutno so v zaključni fazi postopek sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta (OPN) ter izdelava treh občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN). Izdelavo dveh, ki urejata prostor v središču občine, so začeli v začetku leta 2019.

Pomurski sejem je lani sicer organiziral vsa tradicionalna mednarodna ocenjevanja razen enega, ostal pa je brez vseh šestih načrtovanih sejmov. Zato pravijo, da je bilo to sejemsko leto, ki ga ni bilo.

Kmetijski sektor v načrtih evropskega sklada za okrevanje ni med prioritetami, saj naj bi Slovenija od skupno 1,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev za kmetijstvo dobila »le« dobrih 150 milijonov evrov, torej manj kot desetino.