V Fürstovi hiši na Ptuju se je s slikarsko razstavo, prvo večjo samostojno po petnajstih letih, 200. obletnici ustanovitve podjetja Fürst & Söhne poklonil tudi ptujski slikar in kipar Tomaž Plavec, ki ima v tej ptujski hiši kulture in podjetništva tudi manjši razstavni atelje. Razstavo, ki bo na ogled eno leto, je poimenoval Neparne misli. Barvitost barv namreč zahteva akcijsko potezo, kjer nimaš časa razmišljati dvakrat, zato tudi takšno poimenovanje. Slikal je tudi v teh petnajstih letih, ko ni imel samostojne razstave, vendar v manjšem obsegu.

Dornavski lükarji so imeli zadnjo avgustovsko nedeljo polne roke dela, da so gostoljubno poskrbeli za številne obiskovalce tradicionalnega lükarskega praznika. Letošnji je bil že 27. po vrsti.

V želji po zaščiti vinogradniškega pridelka so naši predniki v času, ko je grozdje začelo zoreti, najeli posebne čuvaje, ki pa niso preganjali tatinskih ptic, pač pa človeške nepridiprave, ki so s trsov kradli sladke jagode.

Ko je imel Slovenski trg še stojalo za kolesa, ki je bilo postavljeno ob Mestnem stolpu, je bilo tudi prostega parkiranja koles ob Orfejevem spomeniku veliko manj. Vsi, ki se s kolesi pripeljejo na ta izjemno obiskan in veličastni mestni trg, tudi zaradi te razkošne, skoraj pet metrov visoke marmorne nagrobne stele, se že nekaj časa zaman ozirajo po stojalu. S tega območja je pred časom izginilo čez noč. Kazilo naj bi kulturni spomenik, je bil odgovor, zakaj ga ni več.

V Knjižnici Ivana Potrča so v okviru 26. festivala Dnevi poezije in vina gostili Vinka Möderndorferja, scenarista, dramatika, režiserja, pisatelja za otroke in odrasle, pesnika, esejista, enega najplodovitejših in najbolj vsestranskih slovenskih ustvarjalcev. Z njim se je preko zooma, zbolel je za kovidom, pogovarjal dr. literarnih ved David Bedrač, tudi pesnik in esejist. Odprli pa so tudi razstavo o njegovem življenju in delu, ki jo je pripravila Darja Plajnšek. Pogovor in razstava sta nastala v sodelovanju knjižnice in Beletrine.

Po podatkih ponudnikov nočitvenih kapacitet je ptujska poletna sezona zelo dobra. Med tednom so postelje zasedene približno 70-, ob koncih tedna pa kar 90-odstotno.

Vseskozi kovali dobiček, sedaj naenkrat izguba

Razlika med starimi in novimi vozili je ogromna: zaradi napredka znanosti so slednja vse bolj tehnološko dovršena, tako daleč smo že, da manjka samo še malo malo, pa nas bodo vozila sama.

V manjših, obmejnih občinah gasilci ne skrbijo samo za požarno varnost, ampak tudi za organizacijo raznih dogodkov in povezovanje občanov. Tako je tudi v občini Zavrč, kjer so Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) ustanovili leta 1941. Praznovanje bi sicer morali organizirati že lani, vendar so ga zaradi epidemije prestavili.

Ker v Lenartu ne izpolnjujejo pogojev za dodatno lekarno, so jim lani s predajo svojih kvot pomagali v Trnovski vasi.

Novo šolsko oz. študijsko leto je že skorajda pred vrati in številne občine z občinskimi štipendijami skušajo spodbuditi dijake in študente k šolanju oz. jim olajšati finančno breme študijske oz. šolske poti.

Z vidika razvoja gostinske dejavnosti na Ptuju je letošnje leto pomembno. Za lokal na mestni tržnici so k sreči našli novega najemnika, tudi lično urejen mobilni objekt v Ljudskem vrtu je to poletje začel obratovati. Za grajsko kavarno pa je sezona izgubljena. Kljub precej nižji najemnini kot na omenjenih lokacijah sreče z iskanjem najemnika doslej niso imeli.

Očitki, ki so se v zadnjih dneh vsuli na račun plesnega učitelja, selektorja in sodnika Plesne zveze Slovenije Jureta Krajnca, so zelo resni. Zgodilo se je v začetku julija, ko naj bi 19-letnega Nejca S., plesalca in kandidata za plesnega učitelja, fizično napadel in mu grozil z nožem. Razlog naj bi bilo domnevno ljubosumje oziroma dejstvo, da je imel razmerje s soplesalko Tašo, do katere naj bi simpatije gojil tudi Krajnc, njen skoraj 20 let starejši mentor. Sam je to zanikal in zavrnil obtožbe o kakršnemkoli nasilju. Zadeve že preiskujejo organi pregona, dolgoletni plesni učitelj pa se brani, da je bil deležen javnih obtožb in blatenja, ne da bi sploh imel možnost predstaviti svojo plat zgodbe.

Primerjava cen v vrtcih spodnjepodravskih občin kaže, da se te med seboj precej razlikujejo, saj se po zakonsko določeni metodologiji ekonomske cene vrtcev oblikujejo glede na stroške dela, storitev in materiala ter stroške živil za otroke.

Postopek razlastitve v Novi vasi, ki ga je ptujska občina sprožila zaradi namere, da na delu zasebnih zemljišč gradi novo dovozno cesto, je še vedno v teku. Je pa krajane pred nekaj tedni presenetila popolna zapora oziroma zaprtje ene izmed dovoznih cest, ki so jo sicer zaradi pritiskov stanovalcev zelo hitro odprli in jim (vsaj začasno) vnovič omogočili dostop.

Ob začetku novega šolskega leta so se na Ptuju na razširjeni seji z županjo Nuško Gajšek sestali predstavniki četrtnih skupnosti (ČS), šol ter sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP).

V luči splošne draginje, ki jo povzroča nebrzdana rast cen energentov in energije, številni razmišljajo o možnostih alternativnih energetskih virov, ki bi zmanjšali redne mesečne stroške v gospodinjstvu.

Več območij v občini Starše je poplavno ogroženih, predvsem naselja Loka, Rošnja, Starše in Zlatoličje. To so pokazali tako hidravlični izračuni kot poplave leta 2012, ko je bilo pod vodo več objektov, do dveh kmetij pa je bilo mogoče dostopati le s čolnom. Po desetih letih bodo na najbolj kritičnih točkah končno začeli graditi visokovodne nasipe oz. zidove in nameščati montažne protipoplavne panele.

Čeprav je Maistrova cesta v gosto poseljenem in frekventnem naselju, kar pomeni, da je na njej tudi omejitev 50 km/h, posamezni vozniki vozijo krepko hitreje. Prekoračitve na odseku med križiščem pod ptujskim gradom in novim grajenskim mostom jim s postavitvijo merilnika hitrosti ni uspelo bistveno omejiti.

V preteklosti so ptujska dekleta večkrat osvojila lepotne lente. Na najprestižnejšem slovenskem lepotnem izboru, izboru za miss Slovenije, sta slavili že dve Ptujčanki. Leta 1996 je bila miss Slovenije Alenka Vindiš, leta 1998 pa Miša Novak. Po skoraj petnajstletnem premoru pa ima Ptuj vnovič svojo finalistko, 22-letno Blažko Hojak Šalamun, ki ji do diplomirane pravnice manjka samo še en izpit.