V Markovcih so vsako leto ob praznovanju občinskega praznika pripravili številne prireditve v organizaciji številnih društev. Praznovanje je trajalo kar ves mesec, osrednja prireditev pa je navadno tisti petek, ki je datumsko najbližje godu sv. Marka (25. april). To je tudi priložnost, ko nagradijo najzaslužnejše občane in podelijo priznanja za najlepše urejeno domačijo. Epidemija je letos že drugo leto preprečila, da bi se občani in občanke zbrali v večnamenski dvorani in skupaj praznovali. V lanskem letu so sicer s pomočjo društev pripravili virtualno prireditev, letos pa so se odločili, da bodo počakali na izboljšanje epidemiološke slike.

Župan občine Gorišnica Jože Kokot napoveduje, da bi pred poletjem začeli gradnjo športne infrastrukture v športnem parku v Gorišnici. V ponedeljek so odprli ponudbe izvajalcev, najnižjo ceno v znesku blizu 1,8 milijona evrov je predložilo Cestno podjetje Ptuj (CPP) v partnerstvu s Komunalnim podjetjem Ormož.

Gostinci so lahko v tem tednu po večmesečnem zaprtju za vse goste znova odprli vrata gostiln, a napitke in hrano so ta teden smeli streči le na terasi oziroma vrtu. Prvi delovni teden po polletnem premoru je zaznamovalo slabo vreme, vendar tudi to ni ustavilo najzvestejših gostov, da se ne bi oglasili na kavici ali malici v svojem priljubljenem lokalu.

Hudo rivalstvo, ki sta ga pred dobrima dvema desetletjema začela stara politična borca Vili Trofenik in Alojz Sok še danes kot temna senca ali bolje rečeno nevihtni oblak vztraja nad mestom Ormož. Čeprav nobeden izmed njiju ni več na županski funkciji in vsaj formalno ne v politiki, vodenje občine pa je prevzela mlajša generacija, se modusa operandi, ki sta ga vpeljala, mesto nikakor ne (z)more osvoboditi.

S tem ko je ptujski mestni svet potrdil investicijski projekt za ureditev infrastrukture na pokopališču, so izpolnjeni pogoji za pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditev nove mrliške vežice. Dela naj bi začeli še letos. V času gradnje se izvedba poslovilnega dela pogreba seli na staro rogozniško pokopališče. Je pa že zdaj jasno, da pol milijona evrov, kolikor je občina rezervirala v letošnjem proračunu, ne bo dovolj. Nova projektantska ocena se giblje okrog 866.000 evrov.

Pomanjkanje stanovanj in parkirnih mest sta dva velika ptujska problema. Enega občina zdaj želi reševati z investicijo za avtobusno postajo, kjer bi (če bodo na razpisu sploh uspešni) skupaj s Stanovanjskim skladom RS gradili novo večstanovanjsko stavbo. Ker bi se delno gradilo na parkirišču, pa so glasni pomisleki, da bo ta investicija le še poglobila drug problem parkiranja. Obenem so občani izrazili še eno skrb, in sicer da se bo posegalo v zelene površine, ki jih tako ni veliko.

Pet najstnikov, ki sredi dneva tako dolgo in močno tolčejo v edino igralo za invalide v ptujskem Mestnem parku, je prizor, ki te težko pusti ravnodušnega. Njihov edini namen je bil poškodovati ali celo uničiti igralo, ne glede na to, da je bil park poln otrok in njihovih staršev. Seveda so se ob opozorilu odraslih odstranili, a kot kaže praksa, se vandalizem ponavlja. Tisti, ki igrala popravljajo, ugotavljajo, da je žal takšnega početja vedno več.

Čeprav ima destrniški župan Franc Pukšič v občinskem svetu kar močno (in glasno) opozicijo, pa gre večina zanjo spornih zadev vendarle gladko skozi glasovalno sito, praviloma s šestimi glasovi za in petimi proti.

„Ideja o neke vrste civilni iniciativi, ki bi vzdignila glas v imenu starejših, da uredimo vse tisto, kar omogoča dostojno starost, je tlela že nekaj časa. Dokler si mlad, si prepričan, da vse stvari za starejše 'delujejo',“ je o začetkih Srebrne niti povedala Biserka Marolt Meden.

Marija Gabron je na Ptuj prišla iz Dolenjske. Vmes je živela v Celju in Ljubljani, vendar zase pravi, da se ima po tolikih letih življenja v našem mestu za pravo Ptujčanko. Svojo delovno pot je začela na Zavodu RS za zaposlovanje, upokojila pa se je kot bančna delavka.

Pred dnevi je Davorin Lesjak opozoril, da je spomeniško varovan vrt Ilse Fischerauer ob dvorcu Jeruzalem ostal brez svoje več kot 80 let stare znamenitosti – rekonstruiranega bazena, zgrajenega med letoma 1930 in 1940. Iz bazena, ki so ga spremenili v ribnik, so izginili vsi vloženi japonski krapi Koi, ki imajo življenjsko dobo med 25 in 35 let, za katere je Lesjak po svojih besedah plačal plačal od 150 do 500 evrov za komad.

V začetku tega leta je začelo delovati društvo Razvoj. Gre za nevladno in nepridobitno, prostovoljno društvo, katerega namen je opozarjanje na pomembnosti inkluzije otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.

Včera okoli pol sedme ure zvečer je bilo mogoče opaziti gost dim, ki se je valil iz industrijske cone Impol. Kot so kasneje sporočili, je prišlo do nekontroliranega vžiga surovine. 

Južno mejo med Slovenijo in Hrvaško bodo v prihodnje poleg slovenskih policistov in pripadnikov Slovenske vojske varovali tuji policisti. Podrobnosti o njihovem prihodu na Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) za zdaj ne razkrivajo. „Pogovori s tujimi policijami še potekajo. Ko bodo znane države in način njihove pomoči, bo o tem in o podrobnostih obveščena tudi javnost,“ so pojasnili za Štajerski tednik.

Po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) cene hrane na svetovni ravni rastejo že deset mesecev, marca pa so bile celo najvišje v zadnjih skoraj sedmih letih.

Medtem ko bo morala skoraj polovica podjetnikov vračati državno pomoč, si številni zaposleni v javni upravi, ki so prejeli dodatke, manejo roke. Predvsem tisti zdravniki, ki so med epidemijo gledali v zrak.

Občina Videm namerava zapustili Lokalno akcijsko skupino (LAS) Haloze. Župan Branko Marinič napoveduje možnost priključitve sosednjemu LAS, ki vključuje občine Ptujskega in Dravskega polja ter Slovenskih goric – LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah.

Svetniki občine Videm so na aprilski seji potrdili noveliran odlok o komunalnem prispevku. Akt so za občino Videm oblikovali v podjetju ZaVita svetovanje, vodja projekta je bil Klemen Strmšnik.

Predsednica nadzornega odbora (NO) občine Cirkulane Alenka Vidovič je občinskim svetnikom predstavila poročilo o delu NO za minulo leto.

Odbor za splošne zadeve MO Ptuj, ki je zasedal minuli teden, je med drugim razpravljal o predlogu predsednika odbora in svetnika Milana Klemenca. Ta je namreč svojim kolegom vrgel veliko „kost za glodanje“. Predlagal je, da se skladno z zakonodajo preveri možnost omejitve števila mandatov direktorjev javnih zavodov, katerih ustanovitelj je občina. Kot je zatrdil, takšna praksa v nekaterih institucijah po državi že velja. Pričakovano je že v tej prvi fazi podane ideje predlog naletel na veliko dilem. V prihodnje – če bodo seveda javno sploh izpostavljene – jih je pričakovati še več, tudi zato, ker so nekateri mestni svetniki dolgoletni direktorji ali ravnatelji zavodov, katerih (so)ustanoviteljica je občina.