Trnovska vas: Več prostora za gasilce
Na prostorsko stisko v gasilskem domu PGD Biš so gasilci opozarjali zadnja tri leta, letos pa se je le našel denar za širitev.
Na prostorsko stisko v gasilskem domu PGD Biš so gasilci opozarjali zadnja tri leta, letos pa se je le našel denar za širitev.
Od intervencije na Krasu, v kateri so se gasilci borili z največjim požarom v Sloveniji doslej, mineva mesec dni. Predsednik vlade Robert Golob je na delovnem obisku na kraju požara gasilcem obljubil finančno pomoč. Prva informacija je bila, da bi nagrado prejeli gasilci prostovoljci. Nekaj dni za tem so iz gasilskih vrst in vladnih soban začela prihajati sporočila, da bi finančno nagrado prejela društva in ne gasilci posamezniki.
Bil je maj, leta 2012, pomlad je bila v svojem razmahu in občina Hajdina je bila sredi priprav na praznovanje dneva državnosti in postavitvi doprsnega kipa našemu rojaku Francu Jezi. Mrzlično smo iskali slavnostnega govornika, ki bi lahko avtentično prikazal lik in delo našega rojaka in ki bi bil hkrati pripravljen skočiti v tako velike čevlje. Usoda je hotela, da nam je uspelo pridobiti telefonsko številko pisatelja Borisa Pahorja, s katerim je Franc Jeza večji del svojega življenja v Trstu tudi prijateljeval in sodeloval. Nikoli ne bom pozabil trenutka, ko sem poklical na to številko in nemiren pričakoval odziv na drugi strani.
Potem ko je vodilna globalna založba popotniških vodnikov Lonely Planet Slovenijo uvrstila na peto mesto med desetimi priporočenimi državami za obisk v letošnjem letu, se je s Slovensko turistično agencijo (STO) lotila večkanalne vsebinske kampanje.
Največjega klopotca na svetu, vpisanega v Guinnessovo knjigo rekordov, ki je med vinogradi na vrhu griča Strmec v Hermancih v Miklavžu pri Ormožu navduševal domačine in turiste, letos prvič niso postavili.
Veliko makadamsko zemljišče, ki služi kot parkirišče na Potrčevi cesti, je občina v prejšnjem mandatu prodala. Okrog smiselnosti te odločitve je bilo veliko dilem. Novi lastnik je leta 2017 postalo Cestno podjetje Ptuj, od takrat do danes pa se tam ni kaj dosti spremenilo, le to, da je parkirišče postalo plačljivo. Kljub temu da so imeli ogromno načrtov za gradnjo na tem območju, napredka v smeri realizacije vsaj za zdaj ni. Do nadaljnjega to ostaja parkirišče, ki pa je po mnenju številnih Ptujčanov zanemarjeno in neurejeno.
Mineralna voda, sladkor, moka, pasja hrana, mleko, to so nekateri izmed izdelkov, ki se jih, tako kot ugotavljajo nekateri hrvaški kupci, bolj splača kupiti preko meje, v Sloveniji. Nič neobičajnega torej, da je predvsem pred večjimi trgovinami v Ormožu opaziti vse več hrvaških kupcev.
Zaradi izgradnje kanalizacije bosta Zavčeva in Pivkova ulica v naselju Bratje Reš občasno popolnoma zaprti. Krajani se sicer investicije veselijo, a kot pravijo, so informacije o obvozih in zaporah, ki naj bi bile dolgotrajne, zelo skope. Tudi sam čas trajanja del, zaključili bodo predvidoma šele maja naslednje leto, se mnogim zdi bistveno predolg.
Milan Kuster, danes uspešen poslovnež, je v življenju počel marsikaj; njegov prvi večji izziv pa je bila ustanovitev teniškega centra skupaj s prijatelji. Kasneje je služboval na Novi KBM, kjer je bil zadolžen za investicije, v družbi SCT je bil član uprave. „Nekega dne mi je bilo dovolj vseh pritiskov, ki smo jih bili v tistem času deležni od različnih lobijev in politike. Rekel sem si, da bom obrnil nov list in tako sem iz nič začel samostojno poslovno pot. Vedel sem, da želim početi nekaj, kjer bodo rezultati merljivi, ter da se ne želim prisesati ne na državne jasli, niti na kakršnekoli lobistične zgodbe. Zato sem pričakoval, da bo začeti zelo težko,“ je jasen Kuster, danes direktor izjemno uspešnega podjetja Lunos in tudi član Kluba slovenskih podjetnikov (SBC).
O prostituciji v Sloveniji se malo ve in govori, vsem pa je jasno, da je ta najstarejša človeška obrt seveda prisotna tudi v naši družbi. Marsikje opazimo kakšne žgečkljive oglase, ki nič kaj ne skrivajo svojega namena, pa tudi bolj prefinjene, ki se skrivajo pod krinko spoznavanja osamljenih duš. Leta 2003 se je Slovenija pridružila državam, ki so dekriminalizirale prostitucijo, torej je bila zakonsko odpravljena prepoved nudenja spolnih uslug za denar. Po Zakonu o varstvu javnega reda in mira ostaja kaznivo le še spolno vsiljevanje na javnem mestu. Prekršek torej ni spolno občevanje za denar, temveč ponujanje spolnih uslug na javnem kraju z vsiljevanjem, pa še to le v primeru, ko tako dejanje nekoga moti, ga vznemirja ali povzroča zgražanje, sicer pa ne.
V Markovcih je v minulih dneh odmevala zborovska pesem. Člani Kulturno umetniškega društva Markovski zvon so namreč že 14. leto zapored organizirali Mladinski glasbeni tabor Poj z menoj. Mladi pevci so od torka do nedelje skupaj prepevali, se igrali, veliko novega naučili, pa tudi spoznali nove prijatelje – in vse to brez ekranov, pametne telefone so namreč morali pustiti doma.
Na kmečkem prazniku na Destrniku, že 41. po vrsti, je bilo letos ves dan živahno, dogodki v organizaciji domačega turističnega društva pa množično obiskani.
Po haloških hribih je znova zapela pesem klopotcev. V minulih dneh sta Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze ter Turistično društvo Cirkulane organizirala več dogodkov s postavitvijo klopotcev, kulturnim programom in pogostitvijo, in sicer v Parku dediščine, pri Sveti Ani in Malem Okiču (cesta klopotcev).
Člani PGD Majšperk Breg zase pravijo, da so morda majhni, a imajo veliko srce. Gre za gasilsko društvo, ki je bilo prvotno ustanovljeno za potrebe industrijske cone, a v 75 letih obstoja je prerastlo te okvire. Danes Omerčani sestavljajo društvo, ki se lahko pohvali z več naslovi državnih prvakov, z dograjenim in obnovljenim gasilskim domom ter voznim parkom, letos dopolnjenim z novo avtocisterno, ki je svoj ognjeni krst že doživela na Krasu.
Melodija klopotcev oznanja bližajoči se vrhunec vsakoletnega prizadevanja vinogradnikov – trgatev. Pri viničarskem muzeju na Gorci v Podlehniku leseni velikan s trimetrskim razponom šestperesne vetrnice naznanja mehčanje grozdnih jagod, v Tržcu pri Vidmu odganja škodljivce s sadnega drevja, pod Ptujsko Goro klopotec ščiti potomko stare trte. Povsod pa velja, da je postavljanje klopotca ohranjanje tradicije in priložnost za druženje.
Dravske elektrarne Maribor (DEM) nameravajo s sončnimi paneli za proizvodnjo električne energije obložiti brežine dravskega kanala, obenem za jesenski čas napovedujejo ponovno praznjenje Ptujskega jezera in krpanje asfaltne brežine na desni šturmovski strani.
Če se bo trenutni trend ohranil do konca leta, bo Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož letos po številu obiskovalcev dosegel, morda pa celo presegel predkoronsko leto 2019. Junija letos si je zbirke ogledalo več kot 7.200 obiskovalcev, kar je skoraj 1.400 več kot v enakem mesecu leta 2019.
Ptujski oratorij je projekt, ki vsako leto združi ogromno zabave in druženja željnih otrok ter mladostnikov. Prejšnji teden se jih je zbralo kar 170, v petih dneh so sklenili veliko novih prijateljstev in doživeli ogromno nepozabnih dogodivščin.
Ptujski kmetijski zavod ravno v teh dneh pripravlja oceno škode na posameznih kulturah po katastrskih občinah, nekatere občine pa so že začele zbirati prijave škode na kmetijskih pridelkih zaradi letošnje suše. Rok za prijavo škode se za kmetovalce iz Vidma izteče že 19. septembra, drugod konec prihodnjega meseca. Glede na prve ocene kmetijskih svetovalcev je suša prizadela prav vse rastlinje, tudi ljubiteljico sonca – vinsko trto, predvsem živinorejci pa se sprašujejo, kako bodo zagotovili hrano živalim, tako mnogi že razmišljajo o zmanjšanju čred.
V Nemčiji in na Nizozemskem kmetje že prirejajo množične proteste proti sprejetju evropske direktive, ki prepoveduje uporabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS) na občutljivih kmetijskih površinah, v Sloveniji smo za zdaj še pri pogovorih. Neaktivnost zbornice in sindikata kmetov v javnosti je za številne kmete veliko razočaranje, kajti sprejetje direktive, pravi Milan Unuk iz Jablan, pomeni konec kmetovanja. »Pomeni konec za kmetijo Unuk in za celotno Dravsko in Ptujsko polje.«