Arhiv Štajerskega Tednika

Skromni možakar se trudi po svojih najboljših močeh. Čeravno se težko prebija, ne stoka. Vedno je bil vajen delati in skromno živeti. »Kako se preživljam? Tak bolj … Imam dve kravi, kar ni ravno veliko … Ampak tako sem navajen. Prej je sicer bilo malo več prihodkov, ker je še mama kaj dobila in je nekako šlo. Sedaj bo malo težje, a bo že … Vem delati …,« je dejal.

Tudi z 200 evri in dvema kravicama nekako gre ...

Viktor prejema 200 evrov invalidske pokojnine. Boleha za astmo: »Bil sem zaposlen na Ptuju kot ključavničar, kar je bilo slabo za pljuča. Težko diham, ves čas mi primanjkuje zraka. Doktorica mi vsakič reče, zakaj imam še kravi … Ko pridem k njej na pregled, bi radi, da bi šel kar v bolnišnico … Bolj me skrbi zdravje kot to, kako bom preživel,« je odločen Viktor. Kot je povedal, še vedno dela. Obdeluje zemljo, redi kravi, zase tudi prašiča. »Eh, kaj bom lačen. Moraš poskrbeti zase. Če živiš skromno, paziš na vsak evro, potem gre. Morja še nikoli nisem videl, pa ga niti ne bom. Nikoli ne bom jamral, čeprav mi prav lepo ravno ne gre …,« zamahne z roko. Poleg tega v vaški zbiralnici pri gasilskem domu za ptujsko mlekarno zbira mleko: »Nekoč se je zbralo veliko mleka. Sedaj prinesejo samo štirje. Menda bo konec z mlekarstvom … Mladim je bolje, da si najdejo dobro službo z dobro plačo …,« še na glas razmišlja. Do zadnjega je skrbel tudi za mamo, ki je bila zadnjih pet let na postelji, kar je občudovanja vredno.

Preberite več v Štajerskem Tedniku