V občini Markovci se v teh dneh vrstijo tradicionalni sprejemi pri županu Milanu Gabrovcu. Po dolgih dveh letih, ko organizacija takih dogodkov ni bila mogoča, so bila srečanja še toliko bolj prijetna in težko pričakovana. Župan jih je izkoristil predvsem za zahvalo vsem tistim, ki so prispevali k razvoju in uspešnemu delovanju občine.

V občini Starše so minulo soboto, tik pred začetkom tedna otroka, svojemu namenu predali novo podružnično šolo v Marjeti na Dravskem polju. Odprtja so se udeležili številni gostje ter občani in občanke, predvsem iz Marjete, Trnič, Prepolj in Brunšvika. Iz teh naselij je namreč doma večina učencev marješke šole. Slednji so z izvirnimi nastopi obarvali sobotno svečanost, zbrane pa spomnili predvsem na to, kako je bilo pri pouku v času naših dedov in babic.

Na konferenci Global Green Destinations Days, ki je konec septembra potekala v Atenah, je bilo sedem slovenskih destinacij nagrajenih za svoje trajnostne prakse, in sicer Jeruzalem, Ljubljana, Maribor, Miren Kras, Rogaška Slatina, Rogla Pohorje in Vipava.

Septembra je v Zagojičih potekalo šesto srečanje domačega upokojenskega društva z društvom upokojencev Škocjan iz Dolenjske.

V zdravniškem sindikatu Fides, ki za 19. oktober napoveduje splošno stavko, vedno znova poudarjajo, da so največji zagovorniki dostopnega in učinkovitega javnega zdravstva, in ker to ne more obstajati brez zdravnikov, zanje zahtevajo višje plače. Toda sindikat, ki ga vodi Konrad Kuštrin, v prve vrste ne pošilja zdravnikov, ki delajo le v javnih zdravstvenih ustanovah, zaradi česar bi lažje razumeli položaj svojih kolegov. Ravno nasprotno. Glavni pogajalci zdravniškega sindikata Fides, ki zahteva višje plače v javnem zdravstvu, že dolga leta delajo tudi v zasebnih zdravstvenih ustanovah.  

Na prireditvi Pozdrav jeseni v občini Starše smo med ponudniki srečali kmetijo Golob iz Zlatoličja, ki je imela posebej lepo okrašeno stojnico.

Stara trta oz. njeni cepiči poganjajo korenine domala po vsem svetu, največ jih je seveda v domovini. Med slovenskimi kraji, kjer uspevajo potomke najstarejše trte na svetu, je tudi Ptujska Gora, kjer trta že devet let raste pod zavetjem bazilike ob starotrški hiši na očeh skrbnika in vinogradnika Rada Rodoška.

Letošnjo letino buč je enako kot druge poljščine zaznamovala suša. »Kdor je letos imel srečno roko z njivami, je lahko zadovoljen, spet drugi so močno razočarani,« je dejal izkušeni pridelovalec buč Franc Planinšek iz Pleterja pri Kidričevem. Planinšek je med letošnjimi »srečneži« in je pridelal okrog 700 kilogramov suhih bučnic na hektar, Boris Svenšek iz Sel letino 2022 ocenjuje kot eno slabših, Sonja Krabonja iz Jeruzalem Sat – oljarna in mešalnica Središče ob Dravi pa pravi, da je bila letina odlična, saj so njihovi pogodbeniki pridelali tudi do 1.000 in več kilogramov suhih bučnic na hektar.

V podjetju Gradnje Starše, ki v prvi vrsti skrbi za opravljanje javnih gospodarskih služb, so letos sprejeli več novih izzivov. Eden izmed njih je tudi izgradnja petih stanovanjskih hiš, dve v Loki in tri v Marjeti na Dravskem polju. Ker pa objektov ne bodo samo postavili, ampak tudi financirali, za realizacijo potrebujejo dodaten denar oz. kredit.

Občinske nadzornice so vzele pod drobnogled stanje zadolženosti Občine Sveti Andraž v obeh mandatih županje Darje Vudler Berlak.

Župan občine Dornava Janko Merc se je tudi na zadnji seji v tem mandatu branil pred očitki svetnika Marka Mernika o domnevno slabo izvedenih investicijah. Tokrat je bila ponovno „na sporedu“ cesta Slomi–Polenšak, ki jim jo je letos le uspelo na novo asfaltirati, a so menda bankine urejene neustrezno. Tako je izpostavil svetnik Mernik.

Dostop do kleti Bastija v Slomškovi ulici, ki je delno v občinski, delno pa v lasti nekdanjega župana Mirana Senčarja, so pred nekaj leti v sklopu prenove tržnice popolnoma preuredili. Kljub vlaganjem pa je vsa ta leta prostor prazen in brez vsebine. Vandali so poškodovali tudi okno, ki dalj časa ni bilo zastekljeno in je za mimoidoče (predvsem otroke) predstavljalo nevarnost.

Ena od prvih nalog nove občinske garniture v Juršincih bo nadgradnja čistilne naprave, saj je obstoječa glede na sedanje potrebe preobremenjena. Na čistilno napravo je med drugimi priključen dom upokojencev, ki so ga lani razširili, kar pomeni dodatno obremenitev naprave.

Po 12 letih županovanja in osmih letih v vlogi mestnega svetnika se Štefan Čelan dokončno umika iz lokalne politike. Na naslednjih volitvah ne bo kandidiral ne za župana ne za svetnika, kar pomeni tudi razpad njegove liste, ki je v tem mandatu imela šest članov mestnega sveta. Do dela svojih naslednikov v zadnjih osmih letih, odkar je predal vajeti vodenja mesta, je kritičen. Pravi, da Ptuj postaja »razpadajoče vaško mesto.«

Dravske elektrarne Maribor (DEM) so lani zaznamovale 70 let poslovanja. Zaradi epidemije je bilo praznovanje okrnjeno, osrednjo slovesnost so priredili konec letošnjega septembra. Ob tem so simbolično namenu predali novozgrajeno sončno elektrarno, ki so jo zgradili na odvodnem kanalu HE Zlatoličje.

Zaradi obsežnosti projekta, zahtevnosti postopkov in časovnih omejitev za pridobitev in koriščenje evropskih sredstev za izgradnjo kolesarskih povezav na območju Slovenskih goric, ki povezuje 11 občin, so se slednje odločile projekt razdeliti na štiri dele.

Po odmevni medijski aferi s ptujskim komunalnim blatom, ki so ga odlagali kar v naravo, se to področje ponovno zapleta. Komunalno podjetje (KP) Ptuj je junija objavilo razpis za prevzemnika blata za obdobje štirih let. Izbrali so Surovino, ki vozi že sedaj, a se je neizbrani ponudnik Kostak na odločitev pritožil. Državna revizijska komisija (DKOM) je dala prav pritožniku, ptujska komunala je Kostaku dolžna plačati tudi dobrih 27.000 evrov s pritožbo nastalih stroškov.

Proračun občine Videm je v tem volilnem letu rekorden. Obsega 9,7 milijona evrov odhodkov, od tega 5,3 milijona evrov investicijskih. Toda polletni rezultat visokoletečih napovedi in obsežnega spiska projektov je realiziran le 23-odstotno, od tega je bil delež uresničenih projektov komaj sedemodstoten, kar v številkah namesto dobrih pet milijonov predstavlja le 372.000 evrov. »Sedaj občina hiti s projekti na vrat na nos in rešuje občinsko barko in podobo pred volitvami,« pravi svetnik Brane Kolednik.

Haloze zaraščajo že desetletja. Tega trenda ne bodo odpravile niti dodatne subvencije za odpravljanje zaraščanja, niti kazni za neobdelana zemljišča. Rešitev je sprememba prostorske politike, ki ne bo preprečevala gradnje, temveč jo pospeševala, je prepričan dolgoletni žetalski župan Anton Butolen. »Dokler nas je bilo v Žetalah 2800, zemljišča niso zaraščala,« je dejal.

Ob svetovnem dnevu učiteljev so Društvo ravnateljev ptujskega območja, OO Sviz Ptuj in OO VIR Zveze svobodnih sindikatov Spodnje Podravje organizirali tradicionalno srečanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Najzaslužnejšim strokovnim sodelavcem so se zahvalili s plaketami in priznanji dr. Franja Žgeča.