Polenšak v prazničnem vzdušju
Člani Slovenjegoriškega društva General Maister smo v parku pred cerkvijo svete Marije, ob kipu Generala Maistra, pod vaško lipo pripravili slovesno prireditev, v katero smo združili štiri dogodke.
Člani Slovenjegoriškega društva General Maister smo v parku pred cerkvijo svete Marije, ob kipu Generala Maistra, pod vaško lipo pripravili slovesno prireditev, v katero smo združili štiri dogodke.
Uporabnikom je dostopnost do pomoči na domu po državi zelo različna, saj se cene od občine do občine precej razlikujejo, kar je odvisno od tega, koliko slednje to pomoč sofinancirajo. Po zakonu je sicer občina dolžna plačati polovico cene storitve. Toda večina občin v Spodnjem Podravju, razen Zavrča, Gorišnice, Kidričevega, Cirkulan in Dornave, kjer morajo uporabniki pokriti polovico cene, prispeva precej več.
O pomanjkanju delavcev v gostinsko-turistični branži, ki se je začelo že pred epidemijo, zdaj čivkajo že vrabci, dejstvo pa je, da prihodnosti turizma ni brez kadra, kar je vključeno tudi v novo strategijo ciljev slovenskega turizma do leta 2028, ki med drugim želi ustvariti podobo turizma kot zaželenega delodajalca.
Od začetka januarja do konca maja je Slovenijo obiskalo bistveno več turistov kot v istem obdobju lani, natančneje za kar 1,3 milijona več, ustvarjenih je bilo tudi za 3,4 milijona več prenočitev.
Leta 2015, torej pred sedmimi leti, je minimalna neto plača znašala 616 evrov, danes je za 140 evrov višja in se je ustavila pri znesku 757 evrov neto (še vedno je to znesek pod pragom revščine, a o tem prihodnjič). Ob vseh podražitvah tako delavec kljub višji plači trgovino zapusti s skromnejšo košarico. Zgolj kava se je v sedmih letih podražila za slabih 40 %, medtem ko so se plače zvišale za 23 %.
Na strehi Osnovne šole narodnega heroja Rajka v Hrastniku bodo še letos postavili 300-kilovatno sončno elektrarno, ki jo bodo lahko uporabljali občani.
»Doma bi nam bilo dolgčas. Boljše je biti v družbi prijateljic, saj se zabavamo, fajn nam je. Zagotovo pridemo še prihodnji teden,« so zagotavljale šestošolke Tia, Tiara, Ana, Maja in Ana Nina, udeleženke prvega tedna poletnih aktivnosti za otroke, ki jih v Podlehniku letos prvič organizira Društvo 1dva3 pod vodstvom Nataše Pulko.
Za 17 otrok žetalskega vrtca je bilo 22. junija sklepno dejanje bivanja v vrtcu, saj so se s poslovilno predstavo še zadnjič kot vrtičkarji predstavili svojim staršem, starim staršem in prijateljem.
Pestra ponudba na enem mestu, prihranek časa in daljši delovni čas. Vse to in še več so prednosti, ki jih Pošta Slovenije in njeni pogodbeni sodelavci zagotavljajo svojim strankam. Pogodbena pošta Pošte Slovenije je namreč enakovredna ostalim oblikam poštnih poslovalnic, saj zagotavlja pestro ponudbo storitev na enak način kot ostale pošte.
Za direktorsko funkcijo Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica sta se tokrat ob dolgoletni direktorici Herti Žagar potegovala še svetnik Matej Španinger in Nina Marovt. Protikandidata sta Žagarjevi očitala premalo ambicioznosti, preskromno zastavljene cilje.
Vpis v številne poklicne programe v Sloveniji je že vrsto let v upadu. Na Ptuju v novem šolskem letu ne bodo izvajali programov Kmetijsko-podjetniški tehnik in Izdelovalec kovinskih konstrukcij za prve letnike. Glavni razlog je premalo zanimanja za izobraževanje. Tudi v nekatere druge poklicne programe Šolskega centra Ptuj je vpisanih le nekaj dijakov.
„Ravno smo se najedli in nameravali počivati. Ko sem pogledala ven, se je vil črn oblak, zdelo se mi je, da bo neurje, da so črni oblaki. Nato sem se zavedla,da je to dim, da gori gospodarsko poslopje tik ob naši hiši. Mož je odhitel ven, jaz pa sem začela gasiti steber hiše, ki ga je že zajel ogenj. Sploh nisem videla, kako velik požar je. Naenkrat je postalo prevroče, vrata so bila prevroča in nisem mogla zapustiti hiše. K sreči je sosed v vmesnem času že poklical gasilce, nekaj minut preden smo jih mi obvestili. Šele gasilci so naju z vnukom s pomočjo lestve spravili iz hiše iz zgornjega nadstropja,“ dan po veliki tragediji pretreseno pravi Ana Bezjak iz Žabjaka.
V vsesplošni draginji je vse dražja tudi šola. Založniki so cene učnega gradiva za osnovne šole zvišali v povprečju za deset odstotkov, podražile so se tudi druge šolske potrebščine. Prav gotovo je še toliko bolj skrb vzbujajoče, da se obetajo dodatne podražitve, in to najverjetneje še pred začetkom novega šolskega leta. To pomeni, da je sedaj, kljub gnečam v knjigarnah, zadnji čas za nakup vseh učnih pripomočkov. Nakup je mogoče zelo enostavno opraviti tudi preko spleta. Ker cene niso povsod enake, je priporočljivo preveriti ponudbo pri različnih ponudnikih. Na ta način lahko dodatno privarčujemo kak evro.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je jeseni leta 2020 izdala mnenje o spornem posredovanju sedanjega v. d. direktorja ptujske bolnišnice Aleksandra Vode v enem izmed zaposlitvenih postopkov. Na te ugotovitve so se pri odločitvi, da mu ne podajo soglasja k imenovanju, sklicevali tudi na ministrstvu za zdravje. Menijo, da so ugotovitve KPK dovolj zgovorne, zato Voda ne uživa njihovega zaupanja.
Zadruge in podjetja so začeli odkupovati ječmen. Cene se po podatkih s terena gibljejo med 260 in 280 evri po toni, to je precej manj od prvotnih napovedi. »Nižjo ceno od napovedane je bilo pričakovati, saj odkupovalci vedo, da kmetje v Podravju nimamo skladiščnih prostorov in da smo njihovi ujetniki,« je razočarano dejal kmetovalec z Dravskega polja Milan Unuk.
Človek lahko naredi marsikaj dobrega v 2000 intervencijah. Milan Smrekar iz PGD Slovenska Bistrica je zagotovo eden tistih, ki so v svoji gasilski karieri storili ogromno. Člani PGD Slovenska Bistrica so svojemu gasilskemu tovarišu ob uspešno zaključeni 2000. intervenciji pripravili mini proslavo.
V ormoškem grajskem parku je bilo minulo soboto nadvse živahno in razigrano. Park so preplavili najmlajši občani in njihovi starši, saj je občina poskrbela za nepozaben sprejem novorojencev in zabavo z napihljivimi igrali, animacijami, poslikavami obrazov in torto velikanko.
V občinah Spodnjega Podravja so se v zadnjem mesecu zvrstili številni svečani sprejemi najboljših učencev, pa tudi vseh tistih, ki bodo septembra prvič prestopili velika šolska vrata.
Raziskava, ki jo je Evropski statistični urad opravil pred nekaj leti, kaže, da smo Slovenci lahko ponosni na svoje znanje tujih jezikov; med nami naj bi namreč bilo kar 37,7 odstotka takih, ki govorijo najmanj tri tuje jezike, s čimer se uvrščamo na zavidljivo četrto mesto v Evropi.
V registru nesnovne kulturne dediščine je na novo vpisanih pet enot: priprava mlinčevk, vezenje po štetih nitih, vezenje po narisku, izdelovanje suhorskih pirhov in pridelava bučnega olja, značilnega za štajerske in prekmurske oljarne, kjer je skoraj obvezni del kulinarike vsakega gospodinjstva.