Člani Društva upokojencev Sveti Urban Destrnik imajo spet novega predsednika – izvolili so ga na nedavnem občnem zboru, in to v upanju, da se bodo slednjič končale razprtije, ki se iz takšnih in drugačnih razlogov vlečejo že leta.
Župan Anton Butolen je svetnike seznanil s projekti, za katere občine pripravlja dokumentacijo. Ideje so, potrebe so še večje, ključno pa ostaja vprašanje, kje pridobiti sofinancerska sredstva. Občina s skromnim proračunom, ki ga vsakokratna neurja še dodatno scefrajo, seznama želja, ki je težek več kot tri milijone evrov, sama še dolgo leta ne bo zmogla uresničiti. »Čas je, da začnemo igrati na lotu,« se je pošalil svetnik Franc Cep.
Ker je električnih vozil tudi na Ptuju vedno več, so se na občini odločili za postavitev še ene polnilnice, na kateri bodo omogočili sočasno polnjenje dveh vozil. Locirana bo pri Domu krajanov Bratje Reš.
Šesta enota Doma upokojencev Ptuj v Žabjaku je pred nekaj dnevi odprla svoja vrata, a le delno. Sprejeli so prve stanovalce, in sicer v delu zgradbe, v katerem je prostora za 20 uporabnikov začasnih namestitev in 12 uporabnikov dnevnega varstva. Vsa gradbena dela bodo zaključili jeseni.
Občina Makole bo za nov most čez Dravinjo na lokalni cesti, ki vodi v naselje Varoš, odštela okrog 534.000 evrov. Gradbeno dovoljenje je občina že pridobila, dodatna sredstva (tudi na račun prihodnjih investicij) so svetniki potrdili, sedaj sledi izbira izvajalca.
Tudi v občini Središče ob Dravi so se odločili, da občinskim svetnikom ne bodo več tiskali in pošiljali na kupe gradiv po klasični pošti. Šli so v nakup prenosnih računalnikov, kjer pa so ubrali ugodnejšo verzijo – svetnikom so po ugodnih cenah kupili rabljene prenosnike, obnovljene, z garancijo.
Močno deževje v tem tednu je posledice pustilo tudi na grajskem griču; vsula se je zemljina pod zahodnim stolpom. Mnogi Ptujčani, ki so pred nekaj leti glasno nasprotovali sečnji dreves na tem delu grajskega kompleksa, so danes prepričani, da je prav posek razlog plazenja, ki se lahko še poslabša.
»Obstaja velika možnost, da se tragičen primer v Srbiji v prihodnje zgodi tudi na kateri od slovenskih šol. Praktično ni velike razlike med dogodki, kjer prihaja do fizičnega nasilja ali nasilja v šoli z orožjem, kajti v obeh primerih gre v ozadju za veliko jeze nasilneža. V zadnjem času se tudi na naših šolah dogajajo nasilja s predmeti, kot so noži, kladivo … Edina sreča je, da nimamo toliko orožja, kot ga imajo v državah bivše Jugoslavije. Sicer pa – človek je zelo kompleksno bitje … V bistvu pa gre za rezultat celotnega sistema, sodobne tehnologije, predvsem pa vzgoje ter nemoči institucij, ko pride zadeva tako daleč, da otrok postane nevaren za okolico,« je jasen ravnatelj največje ormoške osnovne šole Aleksander Šterman.
Večina slovenskih mest bo danes v znamenju plesa. Točno opoldne bodo maturanti zaplesali tradicionalno četvorko, s katero se poslavljajo od srednje šole. Gre za slavnosten dogodek, saj je četvorka ples poklonov, gracioznih gibov plesalk in spretnega vodenja plesalcev. Po treh letih prekinitve bodo letos organizirano zaplesali tudi ptujski maturanti.
Deževje, ki je trajalo teden dni, je prve težave začelo povzročati že minuli konec tedna, od torka naprej pa je Podravje dobesedno plavalo. Poplavljali so potoki, meteorna voda zaradi razmočenosti terena ni imela kam odtekati, dvignila se je podtalnica, na ravnicah so nastajala jezera, po pobočjih gričev so se sprožali plazovi.
Nenehne padavine in nizke majske temperature povzročajo slabši vznik bučnic, dodatno pa pridelovalce buč skrbi še kakovost semen. »Kaljivost je slabša, ne moremo pa ugotoviti, kaj je razlog. Ne upam ničesar trditi,« je dejal Ivan Brodnjak s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj. Toda vse glasnejše so govorice, da je srž problema v kakovosti semena.
Od lanskega poletja naprej ptujska bolnišnica nima direktorja s polnimi pooblastili, pač pa jo kot vršilec dolžnosti vodi Aleksander Voda. Svet zavoda je v začetku meseca objavil razpis za prosto delovno mesto direktorja. Kdo bo odslej vodil ta zavod, bo znano v naslednjih dneh.
Dolgo pričakovani podhod pod Osojnikovo cesto na Ptuju so odprli pred natanko osmimi leti. Pomislekov okrog tega, da ni optimalno urejen, je bilo veliko že ob odprtju. Konstantne okvare dvigal potrjujejo te očitke, a vsa ta leta niso uredili primernih klančin. Dvigalo ponovno ne deluje že dalj časa, okvare pa so kot ničkolikokrat doslej v veliki meri posledica vandalizma in namernih poškodovanj.
Evropska unija se verjetno med vsemi svetovnimi skupnostmi najbolj intenzivno ukvarja s podnebnimi spremembami in varovanjem okolja, zato sprejema »zelene« dogovore, strategije in razne akcijske načrte, toda birokratski postopki so zelo dolgi. Naši tradicionalno okoljsko ozaveščeni sosedje Avstrijci niso čakali, da se odvrti birokratsko kolo EU, ampak so s ciljem podaljšati življenjsko dobo svojih elektronskih in električnih naprav ter zmanjšati e-odpadke bika za roge zgrabili že lani in uvedli finančne spodbude oziroma bone za popravilo.
Vsako pomlad so številni vodotoki na Ptuju tako zaraščeni, da se voda v potokih skozi visoko travo komajda vidi. Košnja brežin ob Rogoznici, Grajeni in Studenčnici se izvaja le dvakrat letno, kar je bistveno premalo. Razloga, da zadeve niso optimalno urejene, sta dva: stroga zakonodaja in pomanjkanje sredstev.
Tako na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje (MVI) kot Zavodu RS za šolstvo (ZRSŠ) že poteka prenova učnih načrtov za vrtce, osnovne šole in gimnazije ter prenova katalogov znanj splošnoizobraževalnih predmetov do leta 2025. Njen namen je opremiti učence in pedagoško-andragoško osebje s kompetencami, pomembnimi za soočanje z aktualnimi izzivi in izzivi prihodnosti ter izboljšati usklajenost z zahtevami trga dela. Del tega so tudi digitalna znanja, ki naj bi bile na različne načine vključene pri vseh predmetih.
V ormoški gimnaziji, kjer so se pred leti bali za njen obstanek, imajo sedaj, lahko bi rekli, bolj sladke skrbi. Prijave za vpis za novo šolsko leto kažejo, da bo v vseh treh srednješolskih programih potrebna omejitev. Ob naraščajočem vpisu pa se kaže prostorska stiska, ki jo po besedah tamkajšnjega vodstva za zdaj tudi s koriščenjem učilnice v sosednji šolski stavbi obvladajo.
Vse več kršiteljev, ki jim redarji izrečejo globe, sami ali s pomočjo odvetnikov vlagajo pritožbe. Lani se je ugovorov in pritožb na Ptujskem poslužilo 32, v polovici primerov je pritožbe reševalo sodišče, preostanek so bili ugovori. A pritožniki so le malokrat uspešni.
Tudi letos je bralno značko za odrasle na pot pospremila dobro obiskana uvodna prireditev, na kateri je bilo več kot 120 ljubiteljev dobre knjige in branja. Gre za avtorski projekt Liljane Klemenčič in ptujske knjižnice, na katerega so izjemno ponosni. Povzele so ga skoraj vse slovenske splošne knjižnice. Letošnja rdeča nit je leposlovje, na osnovi katerega so bili posneti uspešni filmi.
Zaradi deževja v zadnjih dneh se je na območju Haloz in Slovenskih Goric sprožilo še več zemeljskih plazov, od 5. maja po nekih podatkih okoli 500, je dejal vodja ptujske izpostave za zaščito in reševanje Drago Murko. Plazovi trenutno ogrožajo pet hiš. Težave so tudi zaradi naraslih voda, ponoči so sprožili sireno za nevarnost v Središču ob Dravi.
