Ta konec tedna v Ormožu vrata slovesno odpirata dve večji investiciji, ki pomenita veliko pridobitev ne samo za Ormož, temveč tudi okoliške občine – večdesetmilijonski Carthagov objekt, ki v začetni fazi prinaša 80 novih zaposlitev ter najnovejši in največji gradbeni center v okolici – poslovno-trgovski objekt Sejateh.

25. marca, na materinski dan, sta po 50 letih zakona pred matičarja ponovno stopila zakonca Cvetka in Franc Pesek iz Slovenje vasi.

Ptujski mestni svetniki bodo v ponedeljek odločali o podražitvi odvoza odpadkov. Dvig cene bo sicer „samo“ dobrih sedem odstotkov, kar pomeni dober evro več na položnici za 120-litrsko posodo za mešane komunalne odpadke (MKO). Primerjava cen z drugimi območji in mestnimi občinami je pokazala, da so ptujske in nasploh spodnjepodravske cene za odpadke med najvišjimi v državi.

Eden izmed občanov Središča ob Dravi, Anton Jurjaševič, ki ima ob državni meji gozd, opozarja, da bi bilo treba ograjo na meji v večjem delu občine pustiti, saj je tako zaščitena njihova lastnina pred Romi, ki živijo na drugi strani meje. Ti so namreč pred postavitvijo ograje kradli in povzročali škodo predvsem v gozdovih in na drugem premoženju.

Okrog 65,7 milijona evrov je država razpisala za gradnjo manjših domov za starejše po Sloveniji. Na razpis, ki se je zaključil minuli teden, sta se med haloškimi občinami prijavila Majšperk in Podlehnik oz. v njunem imenu Dom upokojencev dr. Jožeta Potrča Poljčane ter Dom Danice Vogrinec Maribor, občini Cirkulane partnerskega doma ni uspelo najti. V oči pa ne bode le nezainteresiranost domov za starejše za gradnjo manjših domov za upokojence, temveč tudi določila države, da morajo oskrbovanci tudi za javni dom plačati strošek amortizacije torej obrabnine. »To je tako, kot bi pacientom v javnih bolnišnicah ob oskrbi obračunali še strošek izgradnje bolnišnice,« je poudaril župan Podlehnika Sebastian Toplak.

Po Sloveniji in v tujini vinorodno zgodbo najstarejše trte Stare trte z Lenta nadaljuje 147 cepljenk. Med njimi so tudi potomke na Ptujski Gori, ki pri starotrški hiši in v senci bazilike uspevajo že 10 let. Zanje skrbi domačin Rado Rodošek, ki je s pomočjo društva Tisa, TD Ptujska Gora in Društva vinogradnikov in sadjarjev Majšperk pripravil rez oz. prvo srečanje s trto, ki poseže v življenje trte in pomeni začetek nove letine.

V občini Dornava imajo od začetka meseca novo direktorico občinske uprave. To je Natalija Kovše, ki je bila predhodno zaposlena na regijski skupni občinski upravi.

Slovenija mora v prihodnjih letih zaradi visoko zastavljenih ciljev EU na področju recikliranja odpadne embalaže izboljšati rezultate. Predvidena je uvedba kavcijskega sistema, ki pa poleg koristi prinaša nekaj slabosti. O tem, kako lahko v Sloveniji izboljšamo sistem ravnanja z odpadno embalažo, kaj od nas pričakuje EU in kaj pomeni uvedba kavcijskega sistema, smo se pogovarjali s Sebastijanom Zupancem, direktorjem Zbornice komunalnega gospodarstva. Piše: Žiga Kariž

Tisti, ki se vozijo mimo Destrnika proti Lenartu ali Ptuju, dobro vedo, kako uničena je tam državna cesta.

Vodenje Kulturno umetniškega društva (KUD) Maksa Furjana Zavrč je lani prevzela komaj 25-letna domačinka Ana Ropić, sicer diplomirana andragoginja in pedagoginja. Njena želja je, da bi svoje znanje in bogate gledališke izkušnje delila med domače ljudi. K sodelovanju želi privabiti predvsem mlade, hkrati pa ohraniti društvo dovolj privlačno tudi za starejše generacije.

Varnostni sosvet mestne občine (MO) Ptuj se je v začetku aprila sestal prvič v novi sestavi in prvič v tem mandatu.

Zgodba o (bojda) pretiranem delovanju ormoških policistov je na zadnji občinski seji dobila nadaljevanje. Izpostavljeni so bili tudi novi očitki, med drugim, da policisti v zadnjem času izdajajo kazni gostincem zaradi točenja alkohola vinjenim osebam.

Medtem ko se v občini Kidričevo radi pohvalijo z visokim razvojnim indeksom, ki jih v slovenskem merilu med vsemi 212 občinami uvršča na 25. mesto, je v lokalnem okolju slišati negodovanje, da vse ni tako lepo in idilično, kot se to želi prikazati v javnosti. Marsikoga moti neurejen in shiran videz naselja Kidričevo, ki je občinsko središče.

Medtem ko so pri nas e-skiroji še komaj prav zaživeli, velika evropska mesta že omejujejo njihovo uporabo.

Območna združenja RK že zbirajo prijave za zdravstveno in socialno letovanje predšolskih in osnovnošolskih otrok v Punatu. Za t. i. kolonije pa ni več tako velikega zanimanja kot pred leti. V kar nekaj krajih le stežka zapolnijo vsa prosta mesta. Nekateri starši se ne želijo ločiti od svojega otroka, drugi nimajo dovolj denarja za lastni delež in nakup vseh potrebnih stvari za letovanje, tretji pa menijo, da njihov otrok pač ne potrebuje počitnic na morju in ga s tem sploh ne seznanijo. Po drugi strani pa so omejeni tudi osebni zdravniki, ki letovanja predpisujejo.

Podražitvam ni videti konca. V enem letu po izbruhu ukrajinske vojne so cene na vseh segmentih zblaznele. Najprej skokovita rast cen hrane in energentov, nato vseh storitvenih dejavnosti ter oskrbe z osnovnimi dejavnostmi, kot so varstvo otrok v vrtcih, pitna voda, čiščenje odplak, odvoz smeti …

Slovenija, zlasti njen štajerski del, slovi po tradicionalni proizvodnji montažnih hiš. Kljub precejšnji konkurenci na tem področju pa ekipa mladega podjetja Stela Haus dokazuje, da se za dobre zmeraj najde prostor pod soncem.

Skorajda brez razprave je večina ormoških svetnikov na zadnji seji med drugim potrdila višje cene vrtcev. Te se zvišujejo različno, od 3 do 21 %, kar v Vrtcu Ormož pomeni zvišanje polne cene za drugo starostno obdobje za kar 90 evrov. Hkrati so potrdili tudi dodatno subvencijo, ki jo staršem otrok s stalnim prebivališčem v občini pri plačilu vrtca namenja občina in s tem nekoliko omilili višje cene.

Vrata krajevnega urada v Podlehniku in tudi v drugih manjših občinah na območju UE Ptuj so bila v začetku aprila ponovno zaprta. Razlog enak kot lani – kadrovske težave. »Smo zelo razočarani in nezadovoljni. Zato ne le, da pričakujemo, temveč zahtevamo, da se bo ptujska upravna enota kadrovsko izpopolnila in da bodo krajevni uradi delovali v skladu z urnikom,« je jasen župan Podlehnika Sebastian Toplak.

Tematika tujcev je zagotovo občutljiva. Tujci namreč prehitro postanejo tema sovražnega govora ali lažnega trkanja po prsih in širjenja patriotizma. Pa vendar ni mogoče zanikati, da težave ali pomanjkljivosti pri vključevanju tujcev obstajajo, še posebej če posameznik ne izkaže interesa oz. želje po integraciji. S to težavo se soočajo tudi v Slovenski Bistrici. »Fantje, ki pridejo, ne kažejo nobene želje, resnično nobene, da bi se integrirali. Tečaja slovenskega jezika se udeležijo, ker se morajo, tudi v šoli so iz enakega razloga,« je brez olepševanj težavo poklicnega programa na slovenjebistriški srednji šoli izpostavil profesor Iztok Utenkar ter državo pozval k iskanju rešitev.