Johana Fonferova iz Slovaške si je za svoj petdeseti rojstni dan kupila manjšo hišo v Repiščah, s prečudovitim razgledom na haloške hribe in vinogradom. Skupaj z možem Štefkom, ki je že upokojen, sta sprva nameravala v Sloveniji preživeti samo nekaj dni na leto, nato pa so se njuni plani nepričakovano spremenili. V Halozah sta našla svoj mir, iskreno prijateljstvo, dobre sosede, lastno zadovoljstvo in veliko prijetnih trenutkov. Zgodba o tem, kako sta sploh prišla v Slovenijo, pa je precej nenavadna.

Možje v modrem so obravnavali vlom, škode je po nestrokovni oceni 20.000 evrov.

»Letošnje vreme je v poljedelskem smislu skupek vsega, kar si poljedelec najmanj želi,« pravijo v Perutnini Ptuj. Zaradi padavin in namočenosti na poljih ostaja še 30 % ali 400 ha pšenice, saj jim je ni uspelo požeti, tudi odkup je precej manjši kot prejšnja leta.

Poletje na Ptuju že tradicionalno gosti mnoge festivale, ki skrbijo za raznolikost in pestrost dogodkov v mestu. Med njimi so tudi Rimske igre, ki bodo konec tedna 16. zapovrstjo.

Po lanski suši, ugodni jeseni in mili zimi je prišlo leto 2023. Pozeba, obilne padavine, moča, veter, plazovi, poplave in še toča. Vremenska loterija, kot je še ni bilo, enako škoda. Polja, ki so tovarne na prostem, je skorajda pred močjo narave nemogoče zaščititi. Zakaj skorajda? Ureditev vodotokov in hidromelioracijskih sistemov bi zagotovo preprečila obseg škode, ki so jo povzročile poplave in zastajanje vode. »Toda v Sloveniji se žal mnogo preveč govori, problematizira, premalo pa naredi,« je jasen Ivan Brodnjak, dolgoletni kmetijski svetovalec in vodja terenske svetovalne službe Ptuj.

Za razvoj podjetništva ptujska občina tudi letos namenja 60.000 evrov proračunskih sredstev, enako kot pretekla leta. Gre za nepovratni denar, ki ga preko razpisa namenjajo za sofinanciranje investicij, samozaposlovanje, odpiranje novih delovnih mest, zagon inovativnih podjetij, zaposlovanje mladih, sofinanciranje stroškov komunalnega prispevka …

Naravna nesreča, ki je prizadela Slovenijo, je na površje naplavila nemalo pomembnih vprašanj, zlasti o poplavni varnosti, čiščenju rečnih strug in potokov ter nasploh spremenjenih vremenskih razmerah. Ko po Slovencih udari nesreča, se politične strasti med levimi in desnimi z neokusnimi javno izraženimi komentarji za odtenek umirijo, a ne za dolgo.

Razsežnosti grozljivih podob, ki jih je za seboj pustila podivjana voda, so katastrofalne. Pomoč najbolj prizadetim krajem je potrebna v vseh možnih oblikah. »Trenutno pa po naših izkušnjah ljudje najbolj potrebujejo pridne roke, ki jim bodo pomagale čistiti tisto, kar je bilo uničeno v poplavah. Prav pridejo tudi čistila, lopate, agregati, črpalke ter ustekleničena voda,« pravita Matej Kirbiš in Kristjan Masten, ki sta se odločila pomagati, zavihala rokave, poiskala dodatne prostovoljce in svoj prosti čas namenila temu, da po svojih zmožnostih pomagata pomoči potrebnim.

Čeprav so imeli nekateri gostinci minuli konec tedna zaradi Ptujske noči podaljšan delovni čas, je dejstvo, da niti približno ni bila podobna nekdanjemu dogajanju. Izbrani izvajalci koncertnega dela so sicer zaradi slabega vremena predlagali prestavitev načrtovanih dogodkov na drugi termin, a se na ptujski občini in v Zavodu za turizem Ptuj s tem niso strinjali.

Ob prazniku občine Juršinci smo se pogovarjali z županom Robertom Horvatom, ki je prepričan, da je bila delitev Slovenije na 212 občin več kot dobra poteza.

»Marsikaj sem že videl, marsikaj doživel, vendar ko vidiš posledice poplav in neurij ter slišiš pričevanja ljudi, solze ne uidejo,« je dejal izkušeni gasilec, vodja torkove odprave 160 gasilcev s 34 vozili iz Podravja Roman Cafuta, sicer namestnik regijskega poveljnika podravske regije.

Med Hajdino in Apačami je odprto veliko gradbišče. Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) v celoti prenavlja cesto, ob kateri občina Hajdina na novo gradi kolesarsko stezo. Na gradbiščih se je hudo zapletlo, saj so približno 200 metrov na novo zgrajene kolesarske steze iztrgali oziroma porušili. Bila je sicer že končana, torej asfaltirana, na njej pa zarisana talna prometna signalizacija.

Neurje, ki se je razbesnelo na Koroškem in Savinjskem, je prizadelo tudi številne kmetije, ki so ostale brez krme za živino, strojev, pa tudi objektov. Strojni krožek Dravsko polje je sklenil pomagati v neurju prizadetim kmetom. »Kmetje smo si vedno znali in zmogli pomagati. Nobenemu se ne bo poznalo, če bo prispeval balo sena oz. trave ali vrečo pšenice, kmetom, ki so ostali brez vsega pa bo zbrana krma omogočila preživetje,« pravi predsednik SK Dravsko polje Milan Unuk.

Ponedeljkov dela prost dan, dan solidarnosti, ko bi naj pomagali v poplavah prizadetim krajem, je med ljudmi sprožil nemalo polemik. V prvi vrsti so se oglasili delodajalci, saj jim na hitro sprejeti vladni ukrep povzroča dodatne stroške, dejanski učinek pomoči v sklopu dneva solidarnosti je za marsikoga vprašljiv.

Vlada je v začetku tedna v zvezi s pomočjo za v ujmah prizadeta območja nepremišljeno sledila predlogom, ki so se objavljali na družabnih omrežjih. Med drugim je sprejela odločitev, da bo ponedeljek, 14. avgust, dela prost dan – dan solidarnosti. Tako smo v paketu dobili štiri dni, ko ljudem ne bo treba v službo in bodo lahko kot prostovoljci sodelovali pri odpravi posledic največje naravne nesreče – ali pa si privoščili dopust …

Vremenske ujme, ki smo jim priča v zadnjem času, nikomur ne prizanašajo, tudi ne kulturnozgodovinskim objektom in območjem. Tako tudi ne grajskemu hribu, kjer je že junijski plaz pod zahodnim stolpom, ki je zasul vhod v slepi grajski rov, opozoril, da to ni zadnji plaz, ki se bo utrgal na tem območju. V preteklosti jih je bilo sicer že več.

Tako hudo kot letos vreme po Sloveniji še ni tolklo; da se spreminja, ni moč več zanikati. Pojavljajo se orkanski vetrovi, celo tornadi, z neba pada toča velikosti tenis žogic ali večja, vodotoki ob nalivih in neurjih pobesnijo. Posledice divjanja narave so iz leta v leto hujše, bitke vedno zahtevnejše. Brez preventivnega ukrepanja in izvajanja zaščitnih posegov v prihodnje ne bo šlo. Za vodotoke so to čiščenje strug, gradnja nasipov in razlivnih polj, za točo pa letalska zaščita s posipavanjem oblakov. Da je zaščita z letali učinkovita, pričajo empirične izkušnje, saj toče velikanke v severovzhodnem delu države, ki jo branijo piloti Letalskega centra (LC) Maribor, ni bilo. Izjema je leto 2008, ko je toča udarila ponoči in letenje ni bilo možno.

Na tradicionalnem gasilskem taboru Gasilske zveze Lenart, ki je bil letos v Benediktu, je sodelovalo 122 otrok.

Veliko je šolskih zgodb, ki navdihujejo, a v javnost po navadi prihajajo le tiste manj lepe. Predstavili bomo eno lepših. Ptujčanka Vesna Pintar, univ. dipl. ing. lesarstva, je prof. strokovno-teoretičnih predmetov na Lesarski šoli Maribor dvajset let.

Goričak je eno izmed haloških naselij, kjer je državna meja speljana kar po cesti. Če z avtomobilom zaviješ k tamkajšnjemu gasilskemu domu, si še v Sloveniji, le nekaj metrov vstran, na drugi strani ceste, pa je že Hrvaška. In ravno na tem mestu je že vrsto let kava bar Zeko, ki je zelo priljubljen tako med prebivalci občine Zavrč kot sosednje Dubrave. Lastnika Sanja in Mladen Mihin sta h gostinski ponudbi dodala še marsikaj drugega in tako je danes tam zanimiva izletniška točka.