Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor obravnavajo kaznivo dejanje napada na uradno osebo.

Učitelj na ptujski OŠ Ljudski vrt in mentor prometnega krožka Luka Žižek je pritrdil informaciji, da zna vedno manj otrok voziti kolo. Nekateri so vožnje kolesa nevešči še v petem razredu, ko jih čaka preizkušnja kolesarskega izpita.

V teh dneh tudi slovenski prostor pretresa novica o krutem dejanju v Beogradu, ko je učenec sedmega razreda med strelskim pokolom v osnovni šoli ubil osem učencev in varnostnika ter ranil sedem oseb. Ta dogodek sproža številna vprašanja o tem, zakaj se je to zgodilo in kdo v sistemu je morebiti zatajil. Dejstvo je, da se od pandemije naprej kaže porast nasilja med mladimi. Temu pritrjuje tudi Tatjana Vaupotič Zemljič, dolgoletna ravnateljica največje ptujske Osnovne šole Ljudski vrt. Po njenih besedah se je stanje duha v družbi v zadnjih nekaj letih zelo spremenilo.

Želja po obogatitvi turistične ponudbe z električnimi kolesi, ki so namenjena turistom in domačinom za nekoliko drugačno spoznavanje Haloz, je pred dvema letoma povezala občine Majšperk, Zavrč in Podlehnik. Občine so kupile kolesa, postavile kolesarnice, na katerih pa se – glede na statistiko izposoj – čez leto nabere precej prahu.

Kljub poskusu upraviteljev gostinskih lokalov tako v Ljudskem vrtu kot na ptujskem gradu, da v čim krajšem času najdejo najemnike, jim to tudi tokrat ni uspelo. Oba do nadaljnjega ostajata zaprta.

Delež vetrne energije v Sloveniji bi lahko zaokrožili na 0,0 odstotka. Glede na nacionalni energetski načrt bi se ta številka lahko kaj kmalu spremenila. Država predvideva, da bo delež energije, ki ga bodo proizvedli vetrni agregati, do leta 2040 znašal že štiri odstotke. Bodo k temu cilju prispevale tudi vetrne elektrarne na območju Maclja (Žetale–Rogatec), Pohorja (Slovenska Bistrica) ter Plešivca (Makole–Rogaška Slatina)?

Sredin strelski napad na beograjski osnovni šoli, v katerem je življenje izgubilo osem otrok in šolski varnostnik, nato pa še četrtkov morilski pohod 21-letnika, ki je ubil osem in ranil 14 ljudi, je v Srbiji in drugod odprl tudi vprašanje odgovornosti. Po oceni številnih je verjetnost za takšne tragične dogodke večja v državah, kjer je lažje priti do orožja. Tega je v Srbiji zelo veliko, pa tudi v Sloveniji ga je vse več.

Kot je razvidno iz kadrovskega načrta, bo v Skupni občinski upravi občin (SOU)Spodnjega Podravja v tem letu lahko zaposlenih kar 18 novih sodelavcev. Skupaj jih bo že 64. Nekateri ptujski mestni svetniki imajo ob tem pomisleke, županja Nuška Gajšek pa je prepričana, da je to prava poteza, saj je obseg nalog vedno večji, država pa jim omogoča zajeten delež sofinanciranja teh delovnih mest.

Gimnazije so tudi letos med bolj obleganimi srednjimi šolami. Glede na letošnje podatke se je na večino njihovih programov prijavilo več kandidatov, kot je na voljo prostih mest. Prav zato bodo morali marsikje vpis omejiti. Prednost bodo imeli tisti devetošolci, ki imajo v zadnji triadi boljše ocene pri obveznih predmetih. Če sta morebiti dva kandidata v točkah izenačena, se upošteva uspeh na nacionalnem preverjanju znanja.

Lepo vreme je na letošnji prvomajski pohod v Zavrh pognalo nepregledno množico pohodnikov in kolesarjev. Veliko se jih je že zjutraj zbralo na lenarškem osrednjem trgu, od koder so nato skupaj krenili proti Zavrhu, kjer so jih poleg sonca pričakale domače dobrote in žlahtna kapljica, za še boljše razpoloženje pa je poskrbela tudi živa glasba.

Gregor Kolar je predstavnik mlajše generacije kmetovalcev, ki je za razliko od večine aktiven tudi na področju kmetijske politike. Ne boji se izpostaviti in povedati svojega mnenja. »Zakaj bi se bal? Res pa je, da mnogi zaradi strahu pred morebitnimi povračilnimi sankcijami, torej raznimi kontrolami, raje molčijo. Ampak če bomo vsi tiho, kaj bo potem s kmetijstvom, z nami, kmeti?«

Glede na napovedi in stanje v občinski blagajni kakšnih velikih novih investicij letos na Ptuju ni pričakovati. Občina sicer zagotavlja precej denarja, a le za pripravo dokumentacije za izvedbo nekaterih projektov. Samo ta prva, zagonska faza, torej, da bodo sploh lahko začeli graditi, jih bo za šest projektov stala okrog 400.000 evrov. Sama izvedba in časovnica (večine) pa je odvisna predvsem od radodarnosti države in Evrope

Lanski proračun v Podlehniku s petimi milijoni evrov je izstopal, letošnji je skromnejši, a še vedno načrtovan pri 3,5 milijona evrov. Osrednja investicija bo ureditev razvojne cone Podlehnik v vrednosti okrog 560.000 evrov. Na račun te investicije ter podražitve drugih izdatkov pa se predvidoma ponovno zamika izgradnja postajališč za avtodome pri ribniku Dežno in tudi v Zgornji Pristavi.

V Stojncih v občini Markovci so 4. maja svečano proslavili 30. obletnico postavitve kipa sv. Florjana. Florjanov spomenik je ob gasilskem domu, kjer se gasilci vsako leto ob godu svojega zavetnika srečajo na blagoslovu in bogoslužju, ki ju opravi markovski farni župnik Janez Maučec.

Slovenija zaostaja na področju digitalne pismenosti. Po podatkih evropske komisije le nekaj več kot polovica prebivalcev med 17. in 74. letom pozna vsaj osnovne digitalne veščine. V starostni skupini od 65 do 74 let pa je kar 44 odstotkov takih, ki še niso uporabljali spleta. V podjetju Simbioza so prepoznali potrebo po digitalnem opismenjevanju starejše generacije in realizirali pobudo potujoče učilnice.

Po tem, ko so pred kratkim v Ormožu namenu predali dve zajetni investiciji – 50 milijonov evrov vredno sodobno tovarno Carthago ter največji in najnovejši gradbeni center v okolici, poslovno-trgovski objekt Sejateh, sta v ormoški coni v teku dve novi podjetniški naložbi.

Podjetje Medix, ki že slabo leto preko pogodbenih partnerjev izvaja sanitetne in nenujne prevoze na območju Podlehnika, je predlagalo občini, da razpiše koncesijo za izbiro izvajalca teh storitev. S tem bi občina podelila izključno pravico za opravljanje sanitetnih in nenujnih prevozov izbranemu izvajalcu.

Osnovno šolo Juršinci, ki jo vodi ravnatelj Matej Sužnik, obiskuje 246 otrok v 13 oddelkih, vrtec pa 102 malčka. V vrtcu imajo šest skupin, od katerih je ena skupina locirana v prostorih šole. Lani je OŠ Juršinci, skupaj z vrtcem, gospodarila s prihodki v višini dobrih dveh milijonov evrov.

Sredi aprila so gasilci ljubljanskega in dunajskega letališča na Brniku v okviru skupnega ekološkega projekta EcoFoamFight izvedli vajo gašenja, na kateri so uporabili peno brez fluorina.