Leto 2023 pomeni začetek nove petletne kmetijske politike. Čeprav je novo leto že pred vrati in kmete do nove subvencijske kampanje ločijo le še trije meseci, kmetje ne vedo, kakšne ukrepe, subvencije, programe naj pričakujejo, v megli negotovosti pa so se znašli tudi kmetijski svetovalci. »Za zdaj imamo še vedno več vprašanj kot odgovorov,« je pred časom dejal dolgoletni svetovalec na ptujskem zavodu Ivan Brodnjak.

Slaščičarna z zaščitnim znakom rdeče džezve z belimi pikami je še en dokaz, da je v vsakem slabem tudi nekaj dobrega. Miha Balažič in Gregor Nikolić sta jo v Lenartu odprla med epidemijo, tako da bi ji lahko rekli tudi »koronsko dete«.

V Juršincih se je minuli mesec zvrstilo več dogodkov. Središče občine je zaživelo v praznični podobi, na tisoče drobnih belih lučk razsvetljuje temno zimsko nebo. Pri kulturnem domu so postavili stojnice, na ogled so jaslice, otroci so ustvarjali praznične okraske, v domu upokojencev so postavili likovno razstavo.

Na turističnem portalu Visit Europe Guides so v decembrski številki predstavljena tudi dogajanja v nekaterih slovenskih zgodovinskih mestih.

Koledar Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož (PMPO) za leto 2023, v katerem bo praznoval svojo 130-letnico, po posameznih mesecih prinaša številne zanimive zgodbe iz muzejske preteklosti. S koledarjem pa želijo obiskovalcem in prijateljem muzeja zdravo, srečno in uspešno leto 2023 ter, da bi tudi v prazničnem letu našli čas za obisk muzejskih zbirk in drugega dogajanja.

Mariborsko podjetje Energija plus, ki se ukvarja z distribucijo električne energije, zemeljskega plina in energetskimi rešitvami, je ob koncu leta društvu Hospic namenilo donacijo v vrednosti 3.000 evrov.

Trideset let dela v gostinstvu je letos obeležilo sedemnajst slovenskih gostiln in restavracij. S Ptujskega in širše je priznanje za kakovost gostinske ponudbe prejel le Roman Mlakar, Okrepčevalnica Mlakar, Kungota pri Ptuju. Priznanja so jim podelili na strokovnem srečanju gostincev v organizaciji Sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS v okviru letošnjih dnevov slovenskega turizma. Osrednja tema tokratne razprave je bila, kako dvigniti dodano vrednost v panogi.

Leta 2006 je Ema Šneberger prevzela delo tajnice Društva upokojencev Ptuj. Upokojenka, ki se mnoga leta ukvarja tudi s prostovoljstvom, to delo opravlja z velikim veseljem. Zgodbe, s katerimi se srečuje tako na terenu kot v pisarni, so grozljive. Njena pomoč je izjemnega pomena, saj pogosto predstavlja prvi stik s starejšimi, ki se obrnejo na društvo. »Veliko ljudi, ki jih obiskujem v sklopu projekta Starejši za starejše, je delalo 40 let v tovarnah kot fizični delavci, tam so pustili zdravje, njihova pokojnina pa je tako nizka, da si ne morejo privoščiti niti osnovnega, kar pripada človeku za normalno življenje,« je zgrožena.

Potem ko je dosedanja prva občinska uradnica Vlasta Tetičkovič Toplak postala županja Destrnika, je občinska uprava ostala brez vodstva.

S tradicionalnim božično-novoletnim koncertom je Pihalni orkester KD Podlehnik zaključil praznovanje 40-letnice delovanja orkestra. Na četrto adventno nedeljo je zazvenela glasba za vsaka ušesa, v pričakovanju božiča pa seveda tudi tradicionalne božične melodije, ki so pogrele srce.

Člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) so opozorili na udarne jame na glavni cesti mimo ptujskega gasilskega doma in gostilne Krona proti Slovenskim goricam. Predsednik Sveta Franc Kozel je bil pri opisu situacije zelo slikovit: „Luknje so takšne, da lahko komu z avtomobila odleti kolo. Zaradi udarnih jam pod vozilom samo ropota. Kdo bo odgovarjal, če bo zaradi slabega vzdrževanja ceste prišlo do odškodninskih zahtevkov ?!«

Zadnji dan v letu, ko večina odšteva ure, minute in naposled sekunde do vstopa v novo leto, le redki pomislijo, da marsikdo pregovorno najdaljšo noč v letu doživi na delovnem mestu. Zdravniki, varnostniki, policisti, poklicni gasilci, gostinci, delavci v proizvodnji, v domovih za starostnike … Veliko je teh, ki zaradi narave dela topline praznikov ne morejo/-te preživeti v družbi najbližjih in najdražjih.

Številne osnovne šole v Spodnjem Podravju učencem zadnje triade ponujajo tri- ali štiridnevno jezikovno ekskurzijo v London. S tem starše seznanijo že v začetku šolskega leta. Če je zanimanja dovolj, pridobijo ponudbo turistične agencije. Slednja nato pripravi program in v celoti prevzame organizacijo. Ker gre za precejšen strošek, med 500 in 600 evri, številni starši, pa tudi nekateri šolniki, tovrstnim ekskurzijam niso naklonjeni.

Številni domovi upokojencev so v velikanski kadrovski stiski. Nekaterih profilov delavcev že kritično primanjkuje, kar bi se lahko že kmalu poznalo tudi na kakovosti oskrbe. Tudi ptujski dom ni izjema. V samo enem dnevu sta odpoved v Domu upokojencev Ptuj napovedali dve kuharici. Razlog pa prenizke plače in težki delovni pogoji. Zelo verjetno je, da od februarja naprej kosil zunanjim naročnikom sploh več ne bodo dostavljali.

Cene oskrbnin se v manj kot letu dni tako kot drugod zvišuje tudi v Centru za starejše občane Ormož (CSO). Z januarjem bodo stopile v veljavo višje cene, ki bodo znesek mesečne položnice zvišale od najmanj 30 do 34 evrov.

Člani dveh ptujskih klubov, Leo in Rotaract, so tudi letos združili moči in s higiensko-prehranskimi paketi obdarili sto družini, še več kot 200 daril pa so razdelili otrokom. Letošnje obdarovanje je bilo rekordno. Izpolnili so številne želje, mladi prostovoljci pa so vnovič dokazali, da so za to, da polepšajo praznike pomoči potrebnim, pripravljeni žrtvovati veliko svojega prostega časa in tudi denarja. Med drugim so vse prevoze po razgibanem terenu Podravja opravili z lastnimi vozili.

Občina Hajdina je organizirala praznično rajanje za najmlajše. Na trgu pri občini so priredili lep pravljični program, nato se je med otroke s kočijo pripeljal Božiček.

V Hrastovcu (občina Zavrč) je mogoče občudovati pravo božično pravljico. S svojimi rokami jo je pričaral domačin Smiljan Ivančič, ki že vrsto let svojo domačo hišo in okolico okrasi z več tisoč lučkami. Letos jih je okoli petnajst tisoč, kar je res neverjetno.

Uvrstitev Ptujčanke Lee Prstec kot predstavnice Slovenije na Miss Earth 2022 na Filipinih v TOP 20 lepotic na svetu je izjemen dosežek in še en dokaz, da na tem prestižnem lepotnem izboru ne zmagujejo le velike in bogate države, temveč osebe, ki niso lepe le po zunanjosti, ampak predvsem z osebnostjo, karakterjem in karizmo.

Silvestrski večer bodo mnogi Slovenci po dveh letih omejitev zaradi epidemije covida-19 znova preživeli na mestnih ulicah. Najbolj množični bosta gotovo prireditvi v Ljubljani in Mariboru, kjer pričakujejo več tisoč ljudi. V večini mest so se že pred leti odločili, da ognjemetov ne bodo več izvajali, pri njem še naprej vztrajajo le v prestolnici.