Na portalu plač javnega sektorja so objavljeni podatki o 50 najvišjih izplačilih v javnem sektorju februarja 2023. Med rekorderji so zaposleni v zdravstvu. V glavnem gre za zdravnike s plačami od 10.573 do 13.648 evrov bruto, le pet jih je iz drugih poklicev. Največ najbolje plačanih zdravnikov je zaposlenih v UKC Ljubljana, precej jih je tudi iz UKC Maribor... Navedeni zneskizajemajo skupna izplačila, saj številni zdravniki opravljajo delo tudi izven matičnih ustanov, na fakultetah ali v drugih zdravstvenih zavodih, bolnišnicah, pri zasebnikih ...

Četudi je letos že marsikje klestila toča in povzročala škodo, bodo, kot kaže, kmetje tudi v maju prepuščeni milosti oz. nemilosti narave. Izvajalec za izvajanje protitočne letalske obrambe namreč še vedno ni izbran, razpis je šele v teku.

V letošnjem januarju je bilo izplačanih za slabih 480.000 evrov nagrad za delovno uspešnost direktorjem in ravnateljem v javnem sektorju. Merila za ugotavljanje redne delovne uspešnosti pa se med posameznimi področji precej razlikujejo, ponekod so bolj, drugod manj ohlapna.

Destrniški svetniki so se sestali na šele tretji redni seji, na kateri se je prvič zaiskrilo že pri potrditvi zapisnika, še močneje pa nato pri točki dnevnega reda, ki drugod večinoma mine brez razprave, to je pri obravnavi letnih poročil javnih zavodov.

Arheološki oddelek Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož od lanskega poletja naprej ne deluje v prostorih, ki so jih dotlej uporabljali. Še vedno so sicer na Muzejskem trgu 2, a so morali ta del stavbe zaradi nevarnosti zapreti. Ptujska občina letos namenja sredstva za sanacijo, kar bi zaposlenim omogočilo vrnitev v stare prostore. Koliko denarja bo potrebno, bo znano šele, ko bo izvajalec začel dela.

Gasilci PGD Cirkulane so skupaj s prijatelji s hrvaške strani minuli konec tedna slavnostno počastili god svojega zavetnika. Že tradicionalno so se zbrali v cerkvi svetega Florijana na Mejah in prisostvovali svečani sveti maši. Letos prvič so na dogodek povabili tudi gasilce iz Zavrča.

Umetna inteligenca (UI) je zadnje čase aktualna tema in dejstvo je, da bo sčasoma prevzela veliko človeškega dela. Na srečo obstajajo področja, kjer UI nikoli ne bo dorasla človeškemu umu in sposobnostim.

Na domoznanskem večeru so se 25. aprila v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju spomnili veličine Rudija Ringbauerja kot človeka, ki je cenil dobro in lepo, predvsem pa resnico, in kot izjemnega aforista. Več kot 2.500 jih je napisal, v svojih aforističnih pogovorih z bogom je ustvaril tudi številne pronicljive aforizme o drugih človeških rečeh.

Čeprav prav vsi trojiški svetniki prihajajo iz županovih vrst NSi in zato pri glasovanju ni pričakovati težav, pa so na izredni seji o rebalansu kljub temu postavili veliko vprašanj.

Iz prostorov ptujske Mestne hiše se je v Trstenjakovo 9 najprej preselila inšpekcijska služba, lani pa še medobčinsko redarstvo. Oboje deluje v sklopu Skupne občinske uprave občin Spodnjega Podravja (SOU SP), ki zdaj svojo dejavnost v celoti z Mestnega trga seli v Trstenjakovo ulico.

Oskrbnine v domovih upokojencev so se v zadnjih letih vidno povišale. To čutijo vsi plačniki, od stanovalcev in njihovih svojcev do občin. Slednje posameznim stanovalcem sofinancirajo različne deleže oskrbnin glede na odločbe centrov za socialno delo. Se je pa strošek tudi zanje zelo povišal; ptujska občina je lani plačala kar sto tisočakov več kot pred petimi leti.

Stroški električne energije, ki so v zadnjem obdobju močno poskočili, bremenijo tudi velike javne objekte. Z željo, da bi jih vsaj delno znižali, so se na ptujski občini lotili pridobivanja soglasij za namestitev sončnih elektrarn na kar 27 objektih, od domov četrtnih skupnosti do šol, vrtcev in športnih objektov. Prihranek bi bil ogromen.

V Podlehniku in Majšperku načrtujejo gradnjo inkubatorja – prostorov, ki omogočajo mladim podjetnikom zagon dejavnosti in mentorstvo. Oboji se potegujejo za denar ministrstva za kohezijo, ki je za gradnjo tovrstnih objektov razpisalo le pet milijonov evrov. Denarja je zdaleč premalo, saj je na razpis prispelo kar 23 vlog, od tega sta projekta v Podlehniku in Majšperku skupaj težka več kot dva milijona evrov.

V Cirkulanah se bo v naslednjih tednih začela ureditev cestnega odseka od Medribnika do Cirkulan. Gre za cesto, ki pelje mimo Parka etnografske dediščine. Investicijo so nameravali začeti že lani, vendar niso imeli srečne roke pri izbiri izvajalca. Zaradi izjemno visokih cen gradbenih del so razpis letos ponovili. Tokrat so bili uspešni, saj so pridobili za 120.000 evrov cenejšo ponudbo.

Petrol ima v Sloveniji 318 bencinskih servisov, od tega 38 ob avtocestah, kar predstavlja slabih 14 odstotkov vseh prodajnih mest.

»Bilo je kot na sodni dan, lilo je kot iz škafa, videl nisem ničesar,« je nevihtne minute povzel Stoperčan Jože Plavčak. V manj kot pol ure je dež s sodro namočil haloške strmine, ki so na marsikaterem mestu zdrsnile. »Včeraj nismo mogli od hiše, nihče ni mogel k nam, sedaj se delavci trudijo, da odstranijo zemljino in vzpostavijo prevoznost,« je dan po neurju dejal Jože. In medtem ko jim je v Majšperku v 24 urah uspelo očistiti vse ceste, so se v Podlehniku z naravo borili še v torek.

Več kot 190.000 slovenskih gasilcev in gasilk je v začetku maja praznovalo mednarodni dan gasilcev, številni pa so se zbrali še na florjanovo nedeljo, zavetnika gasilcev in priprošnjika proti požarom in povodnji. Čeprav je torej po podatkih Gasilske zveze Slovenije skoraj vsak 11. državljan član prostovoljnega gasilskega društva, pa mnogi gasilci ocenjujejo, da je prostovoljno gasilstvo pred temeljnim izzivom, to je izziv obstoja.

»Leto 2021 je bilo slabo, najslabše v moji 22-letni karieri, a kaže, da bo leto 2023 še slabše,« je dejal eden največjih čebelarjev v Sloveniji in največji vzrejevalec matic Peter Kolar iz Majšperka. Zgodnja pozeba in deževje je čebele oropalo hrane, čebelarjev pridelka. »Čebelarji trenutno čebele prehranjujemo, da jih ohranjamo pri življenju.«

Predvsem kmetje in kmetijska podjetja ta čas iščejo sezonske delavce. A za to delo je med domačini le malo zanimanja. Če je Slovenija zanimiva za sezonske delavce iz tujine, predvsem iz držav bivše Jugoslavije, pa se na drugi strani Slovenci raje odpravijo v Avstrijo - zaradi boljših zaslužkov.

Perutnina Ptuj, največje živilsko podjetje v regiji, ki je pred petimi leti postalo del poslovnega imperija Ukrajinca Jurija Kosiuka, je lani po prvih javno znanih podatkih poslovalo odlično. Prihodki so na ravni skupine zrasli za 29 odstotkov, dosgeli so namreč kar 441 milijonov evrov. Kakšen bo dobiček, poslovodstvo še ne razkriva, saj da je poslovno poročilu v revidiranju.