Ptujski minimaturanti so minuli petek preplavili ulice mesta. Obiskovalci so lahko od vsepovsod slišali njihovo glasno piskanje in veselo prepevanje. Vsi skupaj so se zbrali na Mestnem trgu, kjer jih je svečano sprejela županja Nuška Gajšek.

Krajevna skupnost Kog v ormoški občini je bogatejša še za eno privlačno atrakcijo. V soboto, 3. junija, je bilo namreč na kmetiji Perc v Vodrancih odprtje kampa Hupkač, katerega namen ob pisanju nove zgodbe je, da se ljudje vsaj za trenutek odklopijo od vsakdanjega vrveža, se povežejo z neokrnjeno naravo in živalmi na kmetiji ter uživajo na svežem zraku ob kozarcu vina lokalnih vinogradnikov in domačih dobrotah, ki jih pridelujeta in predelujeta zakonca Perc.

Slovenjegoriško cesto, ki iz mesta Ptuj pelje v smeri Destrnika, Trnovske vasi in Lenarta, država obnavlja že več kot desetletje.

Minuli ponedeljek zjutraj so na glavni cesti na začetku naselja Spuhlja trčila tri vozila. Skupili sta jo pločevina in živa meja iz cipres, udeleženci so jo odnesli z lahkimi poškodbami. Sreča v nesreči je bila, da na cesti ni bilo pešca ali kolesarja, ker bi lahko bile posledice bistveno hujše. Kaj, če bi v šolo pešačil otrok? Ker je to šolska pot, do avtobusnega postajališča pa ob cesti ni niti pločnika.

Minuli konec tedna je bilo nadvse živahno tudi v Miklavžu pri Ormožu, kjer so praznovali že 58. krajevni praznik. Z obiskom so izjemno zadovoljni, saj so na vseh dogodkih našteli skupaj kar od 800 do 1.000 obiskovalcev.

Začetki potujoče knjižnice na Ptuju segajo 64 let nazaj. Takrat so knjige do uporabnikov prenašali s kolesom v kovčkih, nato so nabavili kombi, danes pa imajo v ta namen urejen, sodoben velik avtobus. Te dni v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj obeležujejo 20 let Bibliobusa.

V gozdnatih haloških občinah se soočajo z razpokami, posedi občinskih cest, ki popuščajo pod težo (pre)težkih gozdarskih tovornjakov. Prst krivde so župani in svetniki že večkrat uperili proti družbi Slovenski državni gozdovi, ki s podizvajalci skrbi za sečnjo in spravilo lesa iz državnih gozdov na območju Haloz.

Kljub temu da je toča pri nas že klestila, je edino protitočno letalo ostalo na tleh. Kmetijsko ministrstvo je v teh dneh vendarle zaključilo drugi letošnji razpis in izbralo izvajalca. To je tako kot vsa leta doslej Letalski center Maribor. Izmed vseh 71 občin, ki ležijo na branjenem območju, letos samo štiri te obrambe ne bodo financirale, med njimi kot edina v Spodnjem Podravju občina Žetale.

V Cirkulanah so na prvi izredni seji občinskega sveta razpravljali o posledicah obsežnih neurij in poplav. Večina se je strinjala, da so pristojne službe delovale homogeno, sodelovalno in strokovno. Prav tako so izpostavili pravočasno obveščanje prebivalcev o zaprtih cestah in mostovih. Za to je preko socialnih omrežjih ažurno skrbela občinska uprava.

Šest občin lenarške upravne enote je lani avgusta sicer potrdilo dvig cene vodarine, a ne za toliko, kot je pričakoval Mariborski vodovod (MV). Zato je koncesionar »pridelal« primanjkljaj v višini dobrih 53.000 evrov in predlagal novo podražitev.

Za grad Borl bo zelo verjetno izgubljena še druga turistična sezona. Na Ministrstvu za kulturo, ki je lastnik objekta, so še februarja letos napovedovali, da naj bi objekt odprli spomladi, vendar se vse do danes ni zgodilo prav nič. Med ljudmi je tako vse pogosteje slišati, da bi vsi postopki tekli precej hitreje, če bi grajski objekt stal kje bliže prestolnici ... Za haloški biser očitno lastnikom ni prav veliko mar, čeprav je njegova delna obnova stala dva milijona evrov.

Ptujska poslovalnica NLB za zdaj še vedno posluje v Prešernovi ulici 6. Načrtujejo pa selitev v nove prostore na lokaciji Vinarski trg 1 (bivši garažni prostori Ptujske kleti vinarstva), predvidoma že septembra letos. Prostori v Prešernovi so v lasti NLB, po izpraznitvi jih bodo prodali oz. oddali v najem.

9. dobrodelna akcija Radia 1, Deželak Junak, se je z velikim finalom in bučnim sprejemom danes zaključila na Debelem Rtiču. Po desetih dneh naporne poti po Sloveniji, je Miha Deželak ob 17. uri s svojim kvadrociklom in spremljevalno ekipo prikolesaril na cilj, kjer ga je pričakala ogromna množica navdušenih podpornikov, ki so ga ves čas bodrili in stiskali pesti zanj.   

Na vzhodu države se je razbesnelo neurje z orkanskim vetrom, ekstremno močnimi nalivi in točo.

Sijoče češnje, jagode, marelice, breskve, ki vabijo le z videzom in z obljubami po akcijskih cenah ter sezonski pridelavi, na eni strani. Na drugi neustrezno označevanje, pomanjkljivo higiensko stanje, neizdajanje računov, delo na črno … Seznam spornih praks obcestnih (pre)prodajalcev sadja je dolg, in to kljub vsakoletnim nadzorom inšpekcijskih služb.

Verjetno ni občine v Sloveniji, kjer se letos cene komunalnih storitev ne bi povišale. Komunale so bile s podražitvami različno milostne, nekatere so cene bolj navile, druge manj. Eno najvišjih cen za smeti v državi in najvišjo v Podravju trenutno plačujejo občani Markovcev, Gorišnice, Hajdine in Juršincev, kjer odpadke odvaža Komunalno podjetje (KP) Ptuj.

Več kot je delavec odsoten z dela iz zdravstvenih razlogov, večje je to breme za javno zdravstveno blagajno in za njegovega delodajalca. V Evropi je bilo lani z dela zaradi bolezni v povprečju odsotnih nekaj več kot šest odstotkov delavcev, kar je približno toliko kot v Sloveniji.

Poletje je pred vrati, z njim pa se začenja tudi kopalna sezona. Ormožani in drugi se bodo lahko tudi letos namakali v ormoškem mestnem bazenu. Vrata bo odprl v sklopu občinskega praznika, in sicer v soboto, 10. junija. Kljub temu da tovrstna kopališča vsako leto ustvarjajo izgube, pa cene vstopnic na ormoškem kopališču tudi letos ostajajo nespremenjene. Lani je sicer leto končalo z dobrimi 33.000 evri izgube, ki jo je pokrila občina.

V Podgorcih so nedavno znova poskrbeli za srčen utrip v kraju ob praznovanju letošnjega, že 21. krajevnega praznika. Vrhunec prireditev je bila petkova osrednja proslava s podelitvijo plaket zaslužnim krajanom in krajankam.

Program Bionika v tehniki so zadnjih osem let na Ptuju izvajali zgolj samoplačniško, cena letnika je 3.000 evrov. Če bodo občine Spodnjega Podravja prisluhnile želji oz. predlogu predstavnikov šole, bi naslednja tri leta omogočili brezplačni študij.