Ker občani že dolgo čakajo na spremembe krovnega občinskega prostorskega akta, bodo gotovo veseli novice, da bo ta kmalu pod streho in se bodo lahko slednjič lotili načrtovanih investicij.

Osnovne šole v Spodnjem Podravju so zelo različno tehnološko opremljene. Kar nekaj ravnateljev poroča, da je njihova oprema dotrajana, za nakup nove pa sredstev nimajo. Država je sicer pred letom dni šolam razdelila dva milijona evrov za računalniško opremo, kar pa je bilo očitno premalo. Prav zato so se v marsikateri osnovni šoli razveselili informacije, da so ena izmed skupin, ki naj bi prejela prenosne računalnike ministrstva za digitalno preobrazbo. Nato pa so se zadeve začele zapletati.

Nikoli nisi pripravljen na občutek, ko te izguba ali poškodba za vedno zaznamuje, se glasi sporočilo letošnjega svetovnega dneva spomina na žrtve prometnih nesreč, ki so ga s priložnostno svečanostjo zaznamovali tudi na Ptuju.

Predlog skoraj 3,3 milijona evrov težkega proračuna za prihodnje leto je že v javni razpravi, saj so ga svetniki na zadnji seji občinskega sveta večinsko potrdili.

Na pokopališčih v Markovcih in Gorišnici ni bojazni, da bi zmanjkalo grobnih mest. Površine so dovolj velike, prav tako so v neposredni bližini dodatna zemljišča za morebitno širitev. Za vzdrževanje in naložbe v pokopališča skrbita obe občini, čeprav so zemljišča, na katerih sta pokopališči, vsaj deloma v lasti tamkajšnjih župnij. Posledično imajo župnije pravico do denarnega nadomestila oz. najemnine.

V Sloveniji je 12 regij, pred 12 leti pa je bil sprejet Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. A kot ugotavljajo na pristojnem ministrstvu, se razlike med regijami v dobrem desetletju niso zmanjšale, nasprotno – še poglobile so se. Državna sekretarka Andreja Katič napoveduje zakonske spremembe, ki naj bi regijam naložile več nalog, med drugim naj bi bile zadolžene za urejanje prostorske zakonodaje in s tem za umeščanje regijskih projektov v prostor.

Že poleti smo pisali, kako so velikopotezni načrti Pošte Slovenije (PS) o gradnji sodobne razdelilne poslovalnice v Trnovski vasi z novim vodstvom padli v vodo.

To jesen je bilo kar nekaj slabe volje zaradi kurjenja v naravi. Na Primorskem so nekatere zaradi kurjenja vej in ostankov obreza dreves celo obiskali policisti. Z vprašanji kaj, kje in pod kakšnimi pogoji je dovoljeno kuriti v naravi, smo se kar nekaj časa vrteli med različnimi ministrstvi in na koncu sklenili takole: če kurite les kot odpadek, torej da se ga zgolj znebite, tega na prostem ne smete početi. Če pa kurite les za pepel, s katerim bi gnojili, je to legitimno in v naravi dovoljeno.

Te dni je v državnem zboru v obravnavi nova resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2023 do 2030, v kateri so nanizani cilji in ukrepi, kako zmanjšati število prometnih nesreč na naših cestah, predvsem hujših ali s smrtnim izidom. Med predlaganimi ukrepi je tudi predlog Zavarovalniškega združenja o 10-kratnem zvišanju regresnega zahtevka za pijane ali drogirane voznike, ki so povzročili hujšo prometno nesrečo.

Nekaj čez peto uro zjutraj je na odlagališču na Pragerskem v občini Slovenska Bistrica zagorel šotor v izmeri 32 x 12 metrov, v katerem so skladiščeni odpadki ostanka obdelave mešanih komunalnih odpadkov. Nihče od zaposlenih ni poškodovan. Na kraj dogodka so prispeli gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Pragersko, Spodnja Polskava, Zgornja Polskava, Slovenska Bistrica in Laporje, ki so požar lokalizirali in tako preprečili večjo materialno škodo, so sporočili iz Komunalnega podjetja Slovenska Bistrica.

Letošnja čebelarska letina je bila katastrofalna. V povprečju so čebele pridelale tudi sedemkrat manj medu kot lani, ko je bila letina povprečna, je povedal predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč. Pomanjkanje domačega medu tako odpira vrata uvozu, a Noč potrošnike poziva, da naj pri nakupu pretehta kakovost nad količino in ceno.

Včeraj okoli pol osme ure zvečer je v naselju Grdina, občina Majšperk, zagorelo v piščančji farmi. »Po prvih zbranih obvestilih ni nihče telesno poškodovan, prav tako v prostorih ni bilo živali,« so sporočili policisti.

V občini Gorišnica bodo letos ponovno obudili praznovanje Katrejinega. Ta praznični dogodek so na Dominkovi domačiji prvič organizirali pred več kot 20 leti, in sicer v spomin na zadnjo stanovalko, ki se je imenovala Kata. Njena godovna zavetnica je bila sv. Katarina, ki goduje 25. novembra. Nekoč so namreč ljudje praznovali godovne dni in ne rojstnih dnevov.

Na gorišniški tržnici je vsak petek popoldne zelo živahno. Med našim obiskom je k stojnicam prišla gospa, ki je iskala domača jajca. Žal jih ravno ta petek ni imel noben izmed ponudnikov. Hitro za njo je na tržnico prišla domačinka, ki bi potrebovala nekaj za v juho. Domov je zadovoljno odšla z vrečko korenja in pora. Ker se ljudje večinoma med seboj poznajo, si vzamejo čas tudi za klepet, pa kak požirek medice

Gasilska zveza Markovci-Cirkulane-Zavrč je ena izmed najmlajših slovenskih zvez. Pod njenim okriljem deluje deset prostovoljnih gasilskih društev, ki so med seboj izjemno povezana. Vse od uradnega začetka delovanja, junija letos, so se udeležili več skupnih intervencij, organizirali pa so tudi nekaj odmevnejših dogodkov.

Turistično društvo (TD) občine Markovci je eno izmed aktivnejših v občini. Njihov glavni cilj je promocija občine in njenih znamenitosti po drugih slovenskih in tujih krajih. Njihove stojnice so vedno dobro obiskane, po navadi so največje pozornosti deležni kuharski mojstri praženega krompirja.

Na osrednji slovesnosti ob zaključku praznovanja letošnjega občinskega praznika je župan Janez Kramberger podelil priznanja zaslužnim občanom.

Na Gimnaziji Ormož so organizirali srečanje z upokojenimi vzgojiteljicami iz nekdanje petletne srednje pedagoške šole v Mariboru. Njihove dijakinje predšolske vzgoje so tako imele možnost izvedeti več o tem, kako je včasih izgledalo izobraževanje za delo v vrtcih in katero znanje jim bo prišlo prav.

V Društvu gospodinj Vitomarci vse od leta 2009, ko so ustanovili sekcijo ljudskih pevk, ohranjajo slovensko ljudsko pesem.

Več kot 100 ležišč in 300 stolov v restavraciji je štel Motel Podlehnik, odprt 8. avgusta 1976 ob 12. uri. Delo in kruh je dajal okrog 70 zaposlenim, večini iz bližnje okolice. »Imela sem že dogovorjeno, da grem v medicinsko šolo v Ljubljani, pa mi je mama rekla, idi v Motel Podlehnik, ravno tako boš imela oblečeno belo haljo,« je spomin obudila Darinka Horvat, dolgoletna kuharica, ki zagotavlja, da še vedno zna narediti tako dobre kremšnite, kot so bile tiste iz Motela Podlehnik.