Natalija Plošinjak s Pohorja in njeni trije otroci so zaradi plazenja čez noč ostali brez varne strehe nad glavo. Na njihovi domači hiši, ki je ujeta med dvema plazovoma, je vsak dan več razpok.

Ptuj se na vzhodnem delu, kjer v mesto pripelje glavna cesta iz smeri Hrvaške, duši v prometu. Kot opozarjamo tudi v naših časopisnih člankih, je glavna težava tranzitni tovorni promet, ki ga je vsako leto več.

»To je razstava o mojem očetu, o njegovi človečnosti, dana za obujanje spominov,« je dejala Ala Peče, hčerka Milka Pečeta, Ptujskogorčana, zdravnika Haložanov, rodoljuba, dobrotnika in kulturnika. Spomini nanj oz. na njegovo delovanje so še vedno živi med starejšimi občani, njegovo delo pa je postavilo temelje raziskovanju in zdravljenju poklicnih bolezni.

Tudi občina Zavrč je ena izmed tistih, kjer se je v zadnjem neurju sprožilo večje število plazov. Eden izmed njih ogroža stanovanjsko hišo Tine Recek v Hrastovcu. Le nekaj metrov stran od njenega doma ležijo izruvana drevesa, kokošnjak je prestavilo, ograjo podrlo … Ko vse to razdejanje vidiš v živo, ostaneš brez besed.

Po letu dni se na Ptuj vračajo Čalapinkarije. Gre za dogodek, na katerem družba Radio-Tednik Ptuj otrokom iz Spodnjega Podravja pričara dan brezplačnih norčij in zabave. Letošnje Čalapinkarije, ki bodo pred nakupovalnim centrom Qcenter Ptuj potekale v petek, 2. junija, od 14. ure dalje, pa bodo prav posebne, saj bodo imele še močnejšo dobrodelno noto.

Strojna šola ŠC Ptuj je pred dnevi organizirala tekmovanje z avtomobilčki Go-Car- Go. Prvi dan so se med seboj pomerili avtomobilčki brez električnega pogona, drugi dan pa z njim. Skupno je sodelovalo kar 14 osnovnih šol.

V dominikanskem samostanu na Ptuju bo 2. junija slavnostni koncert Komornega moškega zbora Ptuj, ki letos praznuje 70-letnico svojega nadvse uspešnega zborovskega poslanstva doma in na tujem ter je neprecenljiv del kulturne identitete ptujskega in širšega okolja. Pod vodstvom dirigenta Mihaela Roškarja bodo z izbranim pevskim programom spomnili na obdobja nekdanjih dirigentov, zapeli enajst najbolj priljubljenih pesmi, s katerimi niso samo razveseljevali na nastopih, temveč so jih prepevali tudi na svojih druženjih.

Lastnik studeniškega samostana je pred slabima dvema letoma postalo mariborsko podjetje Enertec. Odtlej je okolica samostana doživela prerod, samostanska streha prenovo, temelji samostana pa odvodnjavanje. Dela je še veliko, cilji so smeli. Po prvih napovedih naj bi nekdanji samostan obiskovalce in goste sprejel že konec leta 2025. »Bolj kot se približujemo zastavljenemu roku, bolj spoznavamo, da stvari niso tako hitro izvedljive,« priznava vodja obnove samostana Simona Kostajnšek Brglez.

Sezona poletnih dopustov se bo kmalu začela. Tako kot vsako leto se bodo tudi letos številni Slovenci odpravili dopustovat k južnim sosedom. In kako kaže glede cen cestnin? Družba Hrvaške avtoceste, ki upravlja večino avtocest, za zdaj še ni napovedala sprememb glede cen za uporabnike, medtem ko jih je podjetje AZM, ki ima koncesijo za avtocesto Zagreb–Macelj, že z aprilom malenkost povišalo. Prav tako bo v poletni sezoni dražja pot na vse bolj priljubljene otoke, saj bo največji hrvaški ladijski prevoznik Jadrolinija kot običajno sezonsko zvišal cene svojih storitev.

»Letos čebele iz narave niso prinesle skoraj nič, pa ne skoraj nič za čebelarja, temveč skoraj nič tudi za svoje potrebe.« Ob tem pa se čebelarji soočajo še s cenejšimi medenimi proizvodi iz uvoza ter s ponaredki.

Na Štajerski gospodarski zbornici (ŠGZ) so zaskrbljeni, saj opažajo, da se je v podravski regiji kriza zaradi pandemije podaljšala v krizo zaradi energetske in splošne draginje. Gospodarstvo čaka zahtevna prilagoditev novim razmeram, tudi na zeleni prehod, kar pa za podjetja pomeni le še dodatne stroške.

Slovensko gospodarstvo je lansko leto uspešno kljubovalo globalnemu dogajanju in zabeležilo dober rezultat. Imeli smo rekordno nizko brezposelnost, podjetja so ustvarila 23-odstotno rast prihodkov, zrasla sta dodana vrednost in čisti dobiček. Zaradi inflacije je bila realna rast nižja, in sicer so prihodki gospodarstva, upoštevajoč inflacijo, zrasli za 13 odstotkov, medtem ko sta se dodana vrednost in dobiček po realni oceni izenačila s predlanskima. Povprečna plača 2.034 evrov je kljub 7-odstotni nominalni rasti zaradi inflacije beležila padec in je dva odstotka nižja kot v letu 2021.

Občani Podlehnika so po prejemu marčevskih položnic za plačilo vrtca doživeli svojstven šok, saj je bila cena vrtca za petino višja. Nezadovoljni s povišanjem so se obrnili na občinske svetnike in občino. Župan Sebastian Toplak se je na zadnji seji zavezal, da bo občina skušala najti rezerve in tako so na majski seji občinski svetniki potrdili dodatno subvencijo za znižanje cen vrtca, svoj prispevek pa je dodal tudi vrtec.

Svet zavoda Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj je včeraj izbral novo vodstvo. Na direktorski stolček se vrača nekdanja direktorica Anica Užmah.

V prodajalnah nemškega trgovca Hofer v začetku meseca ni bilo možno plačati nakupa s plačilno kartico, ampak so poslovali zgolj z gotovinskimi plačili. Pri trgovcu so zagotovili, da sedaj vse deluje.

Praznovanje občinskega praznika v Cirkulanah bo letos precej okrnjeno. Zaradi izrednih razmer v občini, ki so jih povzročile nedavne poplave in plazovi, so odpovedali dva pomembnejša dogodka, in sicer svečano sejo ter sobotno osrednjo prireditev s podelitvijo priznanj. Županjo Antonijo Žumbar so pri tej odločitvi podprli tudi svetniki.

Pod okriljem obrtniških zajtrkov kot novim podjetniškim dogodkom bodo odslej v Območni obrtni zbornici Ptuj izvajali najrazličnejše delavnice o aktualnih temah, izobraževanje, informiranje, seminarje, hkrati pa poskrbeli za izmenjavo izkušenj in praks ter druženje in spoznavanje.

Juršinski svetniki so na seji minuli četrtek potrdili znižanje cen vode, projektno dokumentacijo za obnovo ene od cest, prevetrili pravilnike, na podlagi katerih lahko društva po razpisih prejmejo sredstva, govorili so tudi o nedavni vremenski ujmi, ki je prizadela območje občine in občane. Župan Robert Horvat je dejal, da je malo manjkalo, da bi bile poplave večjih razsežnosti.

Dravske elektrarne Maribor (DEM) občinam ob Dravi zadnji dve desetletji izplačujejo koncesijsko dajatev. Prihodek ni zanemarljiv, z njim si lokalne skupnosti kar precej pomagajo pri rednem gospodarjenju in investicijah. Letos so občine za ta denar zaradi ukrepov vlade za zajezitev energetske krize prikrajšane. Poleg energetske draginje, ki je udarila dobro leto nazaj, je bilo lani tudi manj vode, v DEM pa posledično manj proizvedene električne energije. Vse to so dejavniki, da so občine letos s koncesijami na suhem.