V zadnjih letih je veliko kmetij na območju Spodnjega Podravja zaprlo svoja vrata. Obdelovanje zemlje in pridelava hrane se več ne izplača, zato mladi iščejo zaposlitev v drugih panogah. Skrb vzbujajoč je tudi podatek, da je povprečna starost slovenskih kmetov okoli 60 let. Drugače pa je na živilsko usmerjeni kmetiji Cimerman v Stojncih, ki je v zadnjih šestih letih doživela skokovito rast. Pred petimi leti sta vodenje kmetije prevzela sinova Tomaž in Rok ter se usmerila predvsem v predelavo svinjskega mesa.

S prižigom lučk, Ledeno pravljico OŠ Ormož in odprtjem drsališča se je v Ormožu začel praznični december.

Osnovna šola Breg ima od prvega novembra novo ravnateljico. Na to funkcijo so imenovali učiteljico razrednega pouka Jasno Brec, ki je bila zadnjih šest let pomočnica ravnatelja. V svojem prvem mandatu si bo prizadevala za dobre medsebojne odnose tako med učenci, zaposlenimi kot starši. Eden izmed večjih izzivov pa bo prav gotovo reševanje prostorske stiske, s katero se soočajo že zadnjih nekaj let in se očitno še bodo, saj občina nima denarja za prenovo oz. dogradnjo, še manj pa za novogradnjo šole.

Nesporno dejstvo je, da je center Ptuja treba še bolj oživiti. A dokler ne bo zagotovljenega zadostnega števila parkirnih mest, bo to misija nemogoče. Relativno majhne spremembe, kot je selitev nekaterih služb (banke in pošte) na novo lokacijo, so v tem delu mesta povzročile še dodatne, že tako velike težave s parkiranjem. Slišati je, da prav zato na občini spet razmišljajo o novi oz. stari lokaciji za gradnjo garažnega platoja.

Kot marsikje drugod se tudi v Lenartu vse bolj dušijo zaradi povečanega prometa. Kljub temu da so pred leti dobili južno obvoznico, bi nujno potrebovali še severno, saj promet na relaciji Maribor–Lenart–Gornja Radgona še vedno poteka skozi mestno središče.

Učenci OŠ Mladika so letos starše, dedke in babice ter vse druge povabili na praznično tržnico. Na lepo okrašenih stojnicah v šolski telovadnici so razstavljali najrazličnejše izdelke, ki so jih ob pomoči učiteljev izdelali sami.

Praznovanje ob 25. rojstnem dnevu občine, v okviru katerega se je v dobrem mesecu zvrstilo veliko prireditev, je zaključeno, svoj vrhunec pa doživelo na osrednji slovesnosti v vitomarški večnamenski dvorani.

Že osem let sem predsednik KS Sela, pa nas nihče ni obvestil o prenovi strelišča v Apačah, čeprav je tudi naselje Trnovec v neposredni bližini strelišča,« je dejal predsednik KS Sela Dejan Tramšek. Od občinske uprave je zahteval organizacijo sestanka z ministrstvom za obrambo. »Želimo ugodnosti, ki so jih prejele Apače, sicer ne bo niti en tovornjak peljal skozi Sela,« je odločen Tramšek, ki je napovedal tudi ustanovitev civilne iniciative.

Po zgolj letu in pol se je dosedanji najemnik lokala na ptujski tržnici odločil za prekinitev najemne pogodbe. Občina mrzlično išče novega najemnika.

Del javnosti, predvsem pa kmete, je na noge dvignila nedavna oddaja Tarča na nacionalni televiziji. Pa ne le zaradi razprave o (ne)upravičenosti odvzema govedi na eni izmed kmetij v okolici Krškega, ki še vedno buri duhove, pač pa tudi zaradi podatka o višini dnevne oskrbnine za odvzeto kravo ali konja.

Afriška prašičja kuga (APK), ta za prašiče usodna virusna bolezen, zoper katero za zdaj ni ne cepiva ne zdravila, zadnja leta grozi zlasti iz vzhoda, zato morajo vsake toliko tudi slovenski rejci poostriti preventivne ukrepe. Pa vendar gre zlasti sreči pripisati dejstvo, da pri nas še nismo zabeležili primera APK, čeprav trenutno o okužbah poročajo iz tako rekoč vseh sosednjih držav.

Dolgoletni poklicni šofer Milan Pepelnik, utrujen od cest, cestnega vrveža in hrupa, je pred 20 leti iskal parcelo oz. nepremičnino, ki bi mu nudila mir. Odločil se je za nakup hiše v tretji gradbeni fazi na Ptujski Gori ob javni poti Sv. Rok–Sevce. Pred dvema desetletjema je makadamska cesta vodila le do njegove hiše, nato pa je občina obstoječo pot podaljšala. Na lastno pest in na črno, pravi Pepelnik. S tem je občina ustvarila bližnjico s Ptujske Gore do glavne ceste proti Lovrencu, poslabšala kakovost življenja tamkajšnjim vaščanom in ogrozila prometno varnost, je prepričan.

December je mesec, ko Slovenci v trgovinah na drobno potrošimo največ denarja. Lani je bilo to dobrih 1,2 milijarde evrov, so povedali na Finančni upravi Slovenije. Pospešeno začnemo trošiti že novembra, kažejo podatki FURS. Po oceni državnega statističnega urada na povečano decembrsko potrošnjo vplivajo tudi izredna decembrska izplačila, na primer božičnice, 13. plača.

Kaznivih dejanj, ki jih povzročijo mladostniki, je na Ormoškem iz leta v leto več, opažajo v ormoški enoti Centra za socialno delo (CSD) Spodnje Podravje.

V osrednjih Slovenskih goricah je bila športna dejavnost zelo razgibana že v začetku prejšnjega stoletja; starejšim in liberalnejšim Sokolom so se namreč kmalu pridružili katoliški Orli.

Agencija Spirit Slovenija skupaj z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport že vse od leta 2006 podeljuje nagrade najuspešnejšim tujim podjetjem, ki širijo svoje poslovanje in število zaposlenih v Sloveniji.

Eden izmed pomembnejših dogodkov na OŠ Olge Meglič je dan šole. Gre za tradicionalno prireditev, ki jo skupaj z učitelji soustvarjajo vsi učenci šole. Glavni namen je praznovanje rojstnega dne šole, ki je letos dopolnila že 44 let, hkrati pa imajo učenci možnost širši javnosti pokazati svoje sposobnosti in številne talente.

Ptujčana Tina Vrdjuka Kekec in Matjaž Kekec sta s svojo prav posebno čarovniško točko navdušila Slovenijo. V finalu obljubljata še večje presenečenje, pravi cirkuški razvrat, v katerem bosta svojo življenjsko zgodbo predstavila na kreativen in abstrakten način.

Tišini po zadnji odigrani in odpeti noti je sledil bučen aplavz, ki je bil potrditev, da je domačinka Sara Korošec navdušila, presunila zbrane gledalce, obiskovalce, ob redkih izjemah, ki so najprej ostali nemih rok. Predstava nikakor ni bila klasična prireditev ljudskih pevcev ali recitatorjev, pa vendar je vključevala tudi njih in seveda še svetlobo, glas, zvok, črke ter gibe. Bila je raznolika, kot so Haloze, kot so zgodbe ljudi, ki so bivali in še bivajo na slemenih gričev, v grapah ali na obronkih te za življenje svojstvene pokrajine.

Bralna značka za odrasle (BZO) je bila prvič izvedena v šolskem letu 2000/2001, od takrat naprej se je razvijala ter jo po vzoru ptujske knjižnice izvajajo v skoraj vseh splošnih knjižnicah Slovenije. Projekt si je zamislila, pripravljala in vodila Liljana Klemenčič ter ga predala sodelavcem iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, za kar so se ji še posebej zahvalili tudi na zaključku letošnje BZO. Njen vodja je oktobra letos postal Gregor Korošec.