Znova se je izkazalo, kako drži rek, ki pravi, da kadar se zapro ena vrata, se kmalu odpro druga.

Obnova in širitev vrtca v Miklavžu pri Ormožu sta v sklepni fazi, so zadovoljni v občinski upravi, saj bodo projekt zaključili pred rokom, ki je konec junija.

Člani PGD Vitomarci so v drugi polovici aprila organizirali akcijo zbiranja odpadnega železa in starih akumulatorjev.

Posledice lanskoletnih neurij in strmoglavljenih odkupnih cen se kažejo tudi na poslovnih rezultatih kmetijskih zadrug. Medtem ko je leta 2022 ob rekordnih odkupnih in seveda nato prodajnih cenah ptujska zadruga skupno ustvarila 370.000 evrov čistega dobička, se je ta lani zmanjšal za več kot devetkrat, s 370 na slabih 41 tisočakov.

Številni so se spraševali, čemu šest milijonov evrov državnega denarja zapraviti za digitalno svetovanje. Očitno so imeli prav, saj se Digi info točke med ljudmi niso najbolje prijele. Marsikdo je mnenja, da gre poleg prenosnikov za še en propadli projekt Ministrstva za digitalno preobrazbo.

V slovenjebistriškem Impolu, enem največjih slovenskih izvoznikov, so s partnerji dokončali štirimilijonski projekt Indigo – projekt digitalizacije livarne. Poslovili so se od papirnih potnih nalogov, uvedli odčitovalce, tablice ter program, ki zbira oz. nudi podatke na enem mestu vse od začetka pa do konca procesa, torej od sprejema surovine, litja do vzorčenja. »Ta investicija pomeni obstoj v prihodnosti,« je jasen izvršni direktor Andrej Kolmanič.

Čeprav smo bili doslej vajeni, da trojiški svetniki, ki vsi prihajajo iz vrst županove NSi, brez večjih razprav dvigujejo roke za predloge občinske uprave, tokrat ni bilo tako.

Bralci Štajerskega tednika in uporabniki spletnega portala tedniksvet24.si ste v izboru vseslovenske kampanje Dobrotnik leta – Ljudje odprtih rok največ glasov namenili hajdinskemu kaplanu Primožu Lorbku. Hvaležen je za vsak glas in hkrati vesel, da ljudje spoštujejo delo, ki ga opravlja. Kot zmagovalec regijskega izbora se bo Primož Lorbek zdaj potegoval za naslov dobrotnika na nacionalnem nivoju. Zanj boste lahko glasovali od torka, 7. maja, ko bomo na spletni strani in v čaospisu objavili glasovnice z vsemi regijskim zmagovalci.

Dolga leta so krajani Turnišč čakali na ureditev ceste Na postajo. Lani so končno v sklopu izgradnje del kolesarske steze tudi uredili. Prometna varnost pa še vedno ni popolnoma zagotovljena, saj nekateri vozniki vozijo bistveno prehitro, na kar občino opozarjajo tamkaj živeči občani. Predlagali so konkretno nižanje najvišje dovoljene hitrosti, na zgolj 30 km/h.

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport maja napoveduje objavo razpisov za sofinanciranje investicij v športno infrastrukturo, za kar v letih 2024 in 2025 predvideva skupno 32,5 milijona evrov. Za denar z razpisa se bo potegovala tudi Slovenska Bistrica, kjer načrtujejo obnovo centra borilnih športov ter nogometnega igrišča in atletske steze. Na Ptuju konkretnih projektov še ne razkrivajo, zagotavljajo pa, da se bodo na razpis prijavili.

Strokovne ekskurzije, ki se izvajajo v skladu z učnimi in letnimi delovnimi načrti šol, so del pouka, zato so za dijake obvezne. Praviloma  so te obvezne ekskurzije enodnevne in niso drage, saj se šole – če se le da - poslužujejo rednih avtobusnih linij in železniškega prevoza. Stroški praviloma ne presegajo 30 evrov, kar za večino dijakov oz. njihovih staršev še ne pomeni velikega finančnega bremena. Drugače pa je v primeru nadstandardnih ekskurzij, ki niso del pouka. »Udeležba na nadstandardnih ekskurzijah ne sme biti obvezna. Prav tako šole opozarjamo na racionalnost pri organizaciji, predvsem zato, da ne bi prihajalo do razlik in stisk med dijaki. Tovrstne ekskurzije tudi ne smejo posegati v pouk,« so poudarili na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje.

V zadnjem obdobju smo bili priča večjemu številu ropov poslovalnic optik. Intenziviteta kaznivih dejanj velikih tatvin, kamor se uvrščajo ropi optik, se je po vsej državi, tudi na Štajerskem, to leto še dodatno povečala, posebej izrazito aprila. Pred kratkim so med drugim oropali poslovalnico na Zagrebški cesti na Ptuju. Delež preiskanih kaznivih dejanj velikih tatvin pa je izjemno nizek: na območju PU Maribor znaša le 20,7 odstotka.

»Podarimo, česar ne potrebujemo, in vzemimo, kar potrebujemo.« To je bil moto prvega bolšjega sejma v Markovcih, ki so ga na pobudo župana organizirale članice Društva podeželskih žena. Njihova želja je, da bi dogodek postal tradicionalen.

V ormoški kulturni dvorani se je aprila bleščalo od elegantnih uniform – visoki predstavniki gasilskih zvez so se namreč zbrali na plenumu, ki velja za najvišji organ Gasilske zveze Slovenije (GZS) med dvema kongresoma.

Občina Markovci letos obeležuje četrt stoletja. Na osrednji občinski proslavi je župan Milan Gabrovec izpostavil številne dosežke občine v tem obdobju. Obiskovalci so si lahko med drugim premierno ogledali novi dokumentarni film pustnih likov, najzaslužnejšim občanom pa so podelili priznanja in nagrade.

V Sončnem parku na Ptuju je 27. aprila potekala slovesnost ob državnih praznikih dnevu upora in prazniku dela, 1. maju. Pripravila sta jo Združenje borcev za vrednote NOB Ptuj in MO Ptuj.

Za nekatere so se letošnji prvomajski prazniki komaj začeli in nekateri bodo lahko v brezdelju uživali še do nedelje. Marsikdo bo prve majske dni izkoristil za obisk bližnjih turističnih postojank, se podal na izlet s kolesi ali peš na pohodniške poti. Na Ptujskem jezeru se je začela plovna sezona, na vožnje po Dravi in Ptujskem jezeru prvega maja vabi tudi Čigra.

V Gerečji vasi so se ponovno družili ljubitelji zborovskega petja. V organizaciji tamkajšnjega Društva žena in deklet je potekala prireditev Pesem druži nas. Da pesem res povezuje, priča udeležba sodelujočih – z druge strani Drave so prišli pevci iz Markovcev, z druge strani meje pa vokalna skupina iz Vinice na Hrvaškem.

Steno enega izmed hodnikov Elektro in računalniške šole ŠC Ptuj krasijo krila lastovke. Gre za dolgoletni simbol šole, ob katerem se bodo lahko dijaki fotografirali ob začetku in zaključku šolanja.

Občina Markovci je daleč naokoli poznana po številnih pevskih zborih. Najdaljšo tradicijo ima Moški pevski zbor (MoPZ) Kulturnega društva (KD) Alojza Štrafela, ki je lani skoraj prenehal delovati. Dolgoletni zborovodja Uroš Sagadin je namreč napovedal svoj odhod, nadomestila zanj pa sprva niso našli.