Svetniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije so se danes sestali na izredni seji, kjer je bila edina točka Zakon o zaščiti živali. Predsednik KGZS Jože Podgoršek je zakon označil za aktivističnega ob tem pa na novinarski konferenci presenetil z informacijo, da bo zbornica začela postopke za organizacijo vseslovenskega kmečkega protesta.

Kitajski kapus, kot je pravilno slovensko ime za rastlino, ki ji po večini rečemo kitajsko zelje, je vrtnina, ki ima veliko ljubiteljev, med njimi sem tudi jaz. Vrtičkarji je nimajo radi na vrtu, delno je po moje vzrok tudi, da sploh ne poznamo njegovih osnovnih značilnosti. A ker prihaja idealen čas za setev te okusne in tudi hranilne vrtnine, razmislite, z malo truda lahko pridelate zanimivo, zdravo hrano v začetku zime.

Za obnovo fasad občina Kidričevo na razpisu ponuja 18.500 evrov; gre za sredstva, ki jih namenjajo za objekte znotraj območja spomeniškega varstva. Že lani so na tej postavki zagotovili denar, a ga niso porabili.

Županja Svetega Andraža Darja Vudler Berlak pravi, da občine lahko uspešno kandidirajo za manjše projekte, večja težava pa so večje infrastrukturne naložbe kot npr. sanacija plazov, urejanje cest ipd. Poleg tega opozarja, da so pogoji in kriteriji pogosto takšni, da manjšim občinam sploh ni smiselno kandidirati.

Uporaba predmetov z druge roke za marsikoga ni le modna muha, temveč način življenja. Za malo denarja se je moč lepo obleči in kakovostno obuti, kupiti unikatno umetnino ali dekoracijo za dom, pa tudi vso kuhinjsko posodo od a do ž. Blago z druge roke še posebej pride prav v času odraščanja otrok, ko so oblačila in obutev po nekaj mesecih premajhni in jih je treba zamenjati.

Občina Ormož bo na javni dražbi ponovno iskala kupca več kot sto let stare večstanovanjske stavbe v Malem Brebrovniku, med domačini znane kot Šterov zid. Izklicna cena znaša 167.566 evrov, kupec pa se z nakupom obvezuje, da bo najkasneje do konca prihodnjega leta pridobil gradbeno dovoljenje in začel obnovo za turistične namene.

Potrebe po počitniškem varstvu so iz leta v leto vse večje. Otroci prve triade so premajhni, da bi vsak dan ostajali več kot osem ur sami doma, starejši otroci pa so prepuščeni sami sebi. Letos je sicer nekoliko več izvajalcev brezplačnega počitniškega varstva, vendar je število mest omejeno. Druge dejavnosti so plačljive in številnim staršem nedosegljive. Zaradi tega je v javnosti vse več pozivov, da država na tem področju ukrepa.

Lea Žnidarič iz Formina se je pri 39 letih odločila za popolnoma drugačno poklicno pot. Po 15 letih dela v lekarni je službo zamenjala za kmetijstvo. Prevzem družinske kmetije, na kateri že 40 let pridelujejo zelenjavo, ni bila enostavna odločitev, a po njenih besedah zagotovo prava. Kljub številnim izzivom ji delo na kmetiji prinaša veliko zadovoljstva. Kmetovanje je bila njena otroška želja, ki pa je dolgo ostala neuresničena. Po končani gimnaziji se je namreč odločila za študij farmacije in se nato zaposlila v lekarni.

V današnji prometni nesreči na štajerski avtocesti so po dosedanjih podatkih umrle štiri osebe, še dve pa sta poškodovani, so sporočili s Policijske uprave (PU) Celje. Vsi so tuji državljani. Voznik kombiniranega vozila je trčil v tovorno vozilo, ki je stalo v koloni, so pojasnili na policiji. Obvoz je še vedno urejen po regionalnih cestah.

Vrtnarka – floristka Katja Vajda je pred petimi leti začela pridelavo cvetja, predvsem starih sort, ki so jih poznale naše babice. V bližini domače hiše v Stojncih je našla dovolj veliko parcelo, kjer je zasadila prve rastline. V tem času je na njenem vrtu zrasla pisana paleta cvetja, ki jo pomirja, osrečuje in navdihuje. Po izobrazbi je biologinja, zato je vedno iskala stik z naravo in ga tudi našla. Rože, ki zrastejo na njenem vrtu, uporabi v šopkih in drugih cvetličnih aranžmajih.

Po zelo razgretem lanskem poletju zaradi spremenjenega režima šolskih prevozov se letos o tem področju na Ptuju v javnosti nič kaj ne govori.

Policisti Policijske postaje Ptuj so bili minuli četrtek, 17. julija, obveščeni, da svojci pogrešajo 31-letnega Marka Blažeka iz Ptuja.

Športni park v Spuhlji je že leta srce in duša druženja krajanov. Zgradila ga je občina, odprtje je bilo 2011, krajani ga zadnja leta s prostovoljnim delom skrbno negujejo in nadgrajujejo. V športnem parku je neprestano dogajanje, je prostor rekreacije in druženja domačinov in tudi okoličanov.

Občini Zavrč in Cestica sta se letos združili v okviru čezmejnega projekta Dravacon. Eden izmed osrednjih dogodkov je brezplačna vožnja z rafti po reki Dravi, ki bo v soboto, 2. avgusta. Za spust so potrebne predhodne prijave, saj je število mest omejeno.

Oratorij je počitniški program za otroke, ki ga pripravljajo mladi prostovoljci. Vsako leto poteka v približno 300 krajih po Sloveniji in med seboj združuje otroke, mlade in odrasle. Tudi nekatere župnije v Spodnjem Podravju že vrsto let organizirajo oratorije, ki niso namenjeni samo otrokom, ki obiskujejo verouk, ampak tudi vsem drugim.

»Imam rada glasbo in se z njo ukvarjam že pet let. Zaradi finančne stiske in mamine bolezni se komaj prebijava iz dneva v dan in v veliko pomoč bi nam bilo, če bi nam pomagali pri plačilu glasbene šole.« To je samo ena izmed številnih prošenj, ki jih Zveza prijateljev mladine prejme na razpis štipendij in finančnih podpor za otroke in mlade v socialno ogroženih okoljih.

V Sloveniji se je od leta 2020 do 20. julija letos po podatkih policije utopilo 97 ljudi. Večina utopitev se zgodi zaradi padca v vodo, tudi s plovila, in med potapljanjem. Po kraju utopitve izstopajo reke, kjer se je utopilo 32 ljudi, in morje, kjer se jih je utopilo 26. V tem obdobju se jih je 12 utopilo še v jezerih ali gramoznicah, štirje v bazenih, na drugih lokacijah (vodnjaki, doma) pa se jih je utopilo 23.

Župan občine Sveta Trojica David Klobasa je ostro okrcal počasnost in slabo odzivnost državne administracije. Za sanacijo obsežnega plazu Osek–Brengova imajo že vso potrebno dokumentacijo, celo zagotovljen denar na banki, le tistega najbolj pomembnega ne: sklepa države oziroma ministrstva za naravne vire o črpanju sredstev iz tako imenovanega rednega programa za obnovo, je dejal Klobasa. Na ministrstvu za naravne vire trdijo drugače. Občini naj bi nekaj denarja že nakazali.

»Tudi pri vas so v zadnjem času cene precej narasle, a pri nas so dobesedno ponorele. Cenejši so predvsem brezalkoholne pijače, prigrizki, konzervirana hrana, medtem ko je meso precej dražje,« je povedala ena izmed hrvaških nakupovalk, s katero smo se pogovarjali na parkirišču večje trgovine v Ormožu. Nekateri pa so dodali, da v Ormož ne hodijo samo zaradi cene, ampak tudi zaradi bližine, navade in kakovosti izdelkov, saj menijo, da je ta pri nas boljša.

Čeprav se v občini Ormož veliko dogaja na področju investicij in je v teku obnova več stavb, na svojo priložnost med drugim še vedno čakajo propadajoči objekti v bližini mejnega prehoda, tik ob reki Dravi. Gre za t. i. Kaučičev mlin in nekdanja skladišča kmetijske zadruge, za katera je imela občina še nedolgo nazaj velike načrte.