Župnija Sv. Vid

Čeprav je cerkev v Selih iz leta 1904 posvečena Sveti družini, je največji praznik že od nekdaj na anino. »Ne vem, zakaj je tako, morda tudi zaradi vremena. Praznik Svete družine se namreč obeležuje v nedeljo med božičem in novim letom, anino pa je sredi poletja in običajno so imeli na anino v Selih veselice,« se spomni Rozalija Murko.

In res, številni se še spominjajo zasedenih klopi in miz ter plesa sredi vasi, saj je bila aninska nedelja na Selih znana širom po Dravskem polju. Danes ne gasilsko društvo niti sosednje gostišče na anino ne prirejata druženja ob glasbi, kljub temu pa je še živo srečanje znancev, prijateljev, sorodnikov pri maši in po njej.

»Na anino se v Sela vrnejo številni, ki so se odselili. Nekateri se srečajo po več letih in obujajo spomine, za nekatere je Anino žegnanje tradicija, ki jih privablja v domači kraj,« doda.

Prav tako se je skozi desetletja ohranila slovesna maša, praznično urejena in pripravljena cerkev. Skrbno izbrani prti, cvetje na oltarjih in edinstveni zeleni venci, ki krasijo glavni oltar in se spuščajo s cerkvenih obokov.

»Ženske, ki štejejo 70 let in več, se spominjajo, da so že v otroštvu pomagale pri spletanju vencev,« izpostavi. Na Selih se tudi s pomočjo gospodinj iz Lancove vasi trudijo, da to tradicijo ohranjajo. »Že leta se zberemo v sredo pred Anino nedeljo. Zjutraj se s košaro okrepčil podamo v gozd, da naberemo več vreč žingerla, letos ga je deset žensk nabiralo nekje tri ure.«

Več v Štajerskem tedniku