Pixaby

Podobno kot na nacionalni je na regijski in občinski ravni. Če se po občinah ne bi priseljevali oziroma imeli prijavljenih bivališč tujci, bi se število prebivalcev krepko skrčilo. V celotni spodnjepodravski regiji ima ta čas bivališče prijavljeno 6.000 tujcev, največ v MO Ptuj, 2.600. Pred 15 leti je bilo na Ptuju prijavljenih 650 tujih državljanov. Število slovenskih državljanov se je v osrednji občini Spodnjega Podravja medtem za 2.000 ljudi zmanjšalo: s 23.000 v letu 2010 na trenutnih 21.300.

Če te številke postavimo v regijski kontekst, ugotavljamo, da je s Ptuja odšlo za celo manjšo občino ljudi in se jih enako število priselilo. 2.600, kolikor je na Ptuju prijavljenih tujih državljanov, je enako številu vseh prebivalcev občin Destrnik in Juršinci, nekoliko manj od števila vseh občanov Dornave, ki jih je 2.900, in kar precej več od števila prebivalcev v občinah Podlehnik (teh je 1.800), Središče ob Dravi (1.800), Sveti Andraž (1.200). Sveti Tomaž (2.000), Trnovska vas (1.400), Zavrč (1.500) in Žetale (1.300).

»V Mestno občino Ptuj se tujci priseljujejo predvsem zaradi zaposlitvenih priložnosti v lokalnem gospodarstvu, dostopnejših nepremičnin ter ugodne prometne povezanosti z večjimi središči. Pomemben dejavnik je kakovost bivanja, ki jo omogoča manjše, varno in urejeno mestno okolje. Ugotavljamo, da med tujimi državljani obstajata obe skupini – tako tisti, ki dejansko prebivajo na prijavljenem naslovu, kot tudi posamezniki, ki imajo prebivališče prijavljeno zgolj formalno.

V Mestni občini Ptuj prebiva tudi več družin tujih državljanov. Njihovi otroci so vključeni v vrtce in osnovne šole, kjer se dobro vključujejo v okolje. Občina v sodelovanju z izobraževalnimi ustanovami nudi podporo pri učenju slovenskega jezika in spodbuja vključevanje otrok ter njihovih družin v širše lokalno okolje,« so navedli v vodstvu MO Ptuj.

V Mariboru 17, v Zavrču 15 % prebivalstva tujcev

Več v Štajerskem tedniku