ČG

Se na Dunaju in nasploh v Avstriji res cedita med in mleko, kot si to romantično radi predstavljamo na južni strani Alp? Odgovarjal je Saša Ljubec, 40-letni Ptujčan, prevajalec in tolmač za nemški ter angleški jezik. Na Dunaju ima stare starše, sedem let je delal na predstavništvu Dunaja v Sloveniji, čigar sedež je v Ljubljani. Tri leta je bil vodja predstavništva.

Ljubec živi in dela na Ptuju, saj je danes svet globalna vas. Svoje delo lahko tako rekoč opravlja kjerkoli z dostopom do interneta. Na vprašanje, ali bi živel na Dunaju, je brez pomisleka prikimal.

Avstrija je ena najbogatejših držav na svetu in omogoča visok življenjski standard. »Samo mesto Dunaj oziroma zvezna država ima BDP višji kot Slovenija in Hrvaška skupaj. To je podatek, s katerim si lahko predstavljamo obseg ekonomije in življenjski status.«

»Bi pritrdil, da je ocena o Avstriji kot Indiji Koromandiji kar pravilna, čeprav se država prav tako srečuje z izzivi. Eden večjih je staranje prebivalstva in posledično pritisk na javno blagajno, znali bi slediti celo rezi v socialne pravice. Čeprav so plače višje od slovenskih, tudi pri njih manjka delavcev. Z vidika kakovosti življenja je nedvomno v špici Evrope in sveta, plače in pokojnine so v primerjavi s slovenskimi bistveno višje.«

Davčna politika v Avstriji ni muha enodnevnica. Enako velja za celoten družbeni – javni sistem, ki so ga zgradili pred desetletji in je še danes trden. »Gre za rezultat sistemskih rešitev, ki so kolektivno zasidrane v zavesti naroda. Ena teh je bila načrtna stanovanjska gradnja, za katero plačujejo davek 0,5 odstotka od bruto plače. S tem fondom denarja zagotavljajo stanovanja po dostopnih cenah. Lastniških stanovanj je na Dunaju zelo malo. Več kot 70 odstotkov Dunajčanov živi v najemu, to so klasična občinska stanovanja ter stanovanja v lasti neprofitnih stanovanjskih organizacij.«

»Mesto s fondom stanovanj, s katerim razpolaga – v navezavi z neprofitnimi organizacijami – bdi nad tem, da nepremičninski trg ne ponori. Zato so cene najema stanovanj v Avstriji dosegljive. V dunajskem javnem fondu je okoli 420.000 stanovanj, najemnina za standardno dvosobno stanovanje je med 700 in 800 evri, kar je cena tržnega najema v Ljubljani, pri čemer moramo vedeti, da so plače in standard na Dunaju bistveno višji. Je pa res, da so v Avstriji stroški elektrike, komunalnih dejavnosti in ogrevanja precej visoki, občutno višji od slovenskih, enako stroški storitev," je pojasnil Ljubec.

»Življenje v Avstriji ni poceni, davčna obremenitev srednjega sloja je relativno visoka. Je pa njihova prednost močna ekonomija, ki omogoča večjo komoditeto življenja. V sistemu je absolutno več denarja; tudi za javno infrastrukturo, promet, zdravstvo, dolgotrajno oskrbo, šolstvo … Vse to je rezultat več stoletij trajajoče kontinuitete v političnem, ekonomskem in upravljavskem kontekstu. Delovanje in financiranje sistemov je utečeno.«

Dunaj je do avtomobilov neprijazno mesto, celotno območje je modra cona, cene parkiranja pa relativno visoke. Imajo pa odlično organiziran javni promet. »13 let so ponujali javni prevoz za evro na dan. Z nakupom letne vozovnice za 365 evrov je bilo moč koristiti vse vrste javnega prevoza v mestu in primestju. Zaradi širitve mreže in višjih stroškov poslovanja bodo ceno letne vozovnice dvignili na 467 evrov.«

Sistem dolgotrajne oskrbe deluje brezhibno, utečen je 32 let. Posebne dajatve zanj ne plačujejo, financirajo ga iz splošne zdravstvene blagajne. Oskrbovanec v domu za oskrbnino plača 80 odstotkov svoje pokojnine, ostalo doplačata zvezna dežela (pokrajina) in mesto. Tako upokojencu 20 odstotkov pokojnine ostane kot žepnina. Enako kot pri nas, se tudi v avstrijskih domovih srečujejo s pomanjkanjem kadrov, čeprav so plače občutno višje.

Vsak obisk lekarne v Avstriji stane, plača se določen delež nadomestila za izdajo zdravila. »Ne gre za visoke zneske, so pa s to potezo omejili vse nepotrebne obiske pri zdravniku in skrajšali čakalne vrste. Po drugi strani se ljudje pritožujejo, da ni nič več zastonj. Kar je res, čisto vsak obisk v lekarni je treba plačati. Enako kot v socialnem varstvu kadra primanjkuje tudi v zdravstvu.«

Osnovna in srednja šola ter študij so v Avstriji brezplačni. »Pri študiju ni manevrskega prostora. Če štirikrat ne opraviš izpita, je konec, dodatne možnosti ni. Luksuza študentskega življenja, kot ga poznamo v Sloveniji, skorajda nikjer ni.«

Stroški storitev, kot so obisk frizerja, zavarovanje in servisiranje vozila, zavarovanje stanovanja, so v Avstriji neprimerljivo višji kot v Sloveniji. Cene živil v trgovinah so približno enake slovenskim, cene pijač v lokalih so precej višje, cene hrane pa so zmernejše.

Celoten pogovor v Štajerskem tedniku.