Trg delovne sile: Hrvatov ni več, prihajajo Nepalci
Glavnino tuje delovne sile v Sloveniji še vedno predstavljajo državljani zahodnega Balkana, na Ptujskem skoraj tri četrtine delavci iz Bosne in Hercegovine. Številke v zadnjem času pa kažejo nekatere spremembe, opazen je precejšen porast kadra iz Azije, od Indije, Nepala do Pakistana. V prihodnje naj bi jih nekatera podjetja zaposlila še bistveno več. Pred desetimi leti so tujci predstavljali okrog sedem odstotkov vsega delovno aktivnega prebivalstva, danes več kot 15 odstotkov. Seveda pa so v teh številkah zajeti tudi taki, ki so v Sloveniji le prijavljeni, imajo stalni ali začasni naslov ter delovno dovoljenje, dejansko pa delajo v tujini.
Na Ptujskem je vsako leto daleč največ delovnih dovoljenj tujcem izdanih državljanom Bosne in Hercegovine. Lani so predstavljali kar dve tretjini vseh, od skupaj 17.872 kar 13.741. Sledijo državljani Srbije, lani jih je delovno dovoljenje uspešno pridobilo 4.056. Medtem ko še leta 2023 ni bilo niti enega delavca iz Nepala, so jih v letu 2024 zabeležili 48. Korenit je poskok tujih delavcev iz Ukrajine, največ leta 2019, in sicer 70, v prvih treh mesecih letošnjega leta že deset. Negativen trend pa je na področju izdaje delovnih dovoljenj državljanom Hrvaške; medtem ko jim je bilo leta 2017 izdanih kar 2.311 dovoljenj, so lani soglasje za delo v Sloveniji podali le štirje, letos še nihče.
Pod kakšnimi pogoji se lahko zaposlijo
»Tujci iz držav EU se zaposlujejo v Sloveniji pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije, prav tako so izenačeni pri uveljavljanju pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Pod določenimi pogoji velja podobno tudi za tujce z veljavnim delovnim dovoljenjem, natančneje enotnim dovoljenjem za delo in bivanje. Oboje je namreč pogoj za pridobitev in prejemanje denarnega nadomestila za primer brezposelnosti,« pojasnjuje Tomaž Žirovnik, direktor območne službe Ptuj Zavoda RS za zaposlovanje. Pri tem sicer opozarja, da je v javnosti največ nejasnosti zaradi nepoznavanja pretežnega dela prebivalstva glede posameznih statusov tujcev, npr. begunec, nezakoniti migrant, ekonomski migrant, tujec prebivalec RS, iz držav EU, delavec v RS z veljavnim enotnim dovoljenjem za delo in prebivanje, tujec zgolj z začasnim prebivališčem v RS, napoteni delavec ... Iz teh različnih statusov izhajajo različne pravice.
Pripada jim večina socialnih transferjev
Več v Štajerskem tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
