»Bolj smiselno je učence poslati domov kot kupiti agregate«
Večina osnovnih šol v Spodnjem Podravju nima agregatov. Nekateri ravnatelji menijo, da jih ne potrebujejo, drugi bi jih sicer želeli, a nimajo denarja za nakup.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Osnovne šole ne sodijo med ključno infrastrukturo, zato agregati zanje niso obvezni.
Kljub temu ni odveč razmisliti o alternativnih virih napajanja. Ob zadnjem daljšem izpadu električne energije se je namreč pokazalo, da se šole v takšnih primerih soočajo s številnimi težavami.
Nekatere šole so pouk predčasno prekinile in otroke poslale domov. Ogrevanje ni delovalo, ponekod tudi kuhinje ne, saj so štedilniki, tudi plinski, vezani na električno napajanje. Učence so morali opozarjati, naj stranišča uporabljajo le v nujnih primerih. Na podružnični osnovni šoli Grajena je celo grozil izliv fekalij zaradi nedelovanja črpališč.
Ko nenapovedano pošljemo domov 300 otrok, mora priti ponje toliko staršev
Dragomir Murko, regijski poveljnik Civilne zaščite za Podravje, meni, da bo v prihodnje treba razmisliti tudi o rezervnem napajanju osnovnih šol, ne le zaradi morebitnih težav v elektroenergetskem sistemu, temveč tudi zaradi negotovih razmer v svetu. »Vedno nas lahko kaj preseneti,« je opozoril.
Po njegovih ocenah bi zmogljiv agregat, ki bi zadostoval za pokritje najnujnejših potreb šole, ogrevanja, delovanja kuhinje, hladilnikov in črpalk, stal okoli 10.000 evrov.
»Ko nenapovedano pošljemo domov na primer 300 otrok, mora po njih priti prav toliko staršev. Delovni procesi so moteni, treba se je na hitro organizirati, kar za seboj potegne dodatne težave,« je poudaril. Ob zadnjih izrednih razmerah so se odprla številna vprašanja tudi glede zanesljivosti električnega napajanja bencinskih servisov, lekarn in zdravstvenih domov, ki so ključni za vsakdanje življenje. Čeprav agregati v teh objektih niso zakonsko obvezni, bo po besedah Murka treba tudi zanje poiskati ustrezne rešitve.
Najpogosteje se zaplete pri financiranju. Odgovora na vprašanje, kdo bi moral zagotoviti sredstva za nakup agregatov, namreč ni. So to šole same, občine kot ustanoviteljice, elektrodistributer, država?
Grajenska šola agregata ni mogla uporabiti
Osnovna šola Ljudski vrt ima manjši agregat le na podružnični šoli Grajena, vendar je njegova zmogljivost premajhna, zato ga ob zadnjem februarskem izpadu električne energije niso priklopili. »Seveda bi bili v primeru izpada elektrike veseli agregata, ki bi ga lahko priklopili in bi nemoteno deloval, vendar sredstev za nakup nimamo. Obstoječega smo odstopili gasilcem za oskrbo manjših objektov. Menim, da dan ali dva izrednih razmer lahko preživimo in z nekaj spretnosti tudi najdemo ustrezne rešitve,« je pojasnila ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič.
Podobno razmišlja tudi ravnatelj OŠ Mladika Bogomir Širovnik. Po njegovem mnenju je bolj smiselno za dan ali dva prekiniti pouk in učence poslati domov kot pa investirati v agregat, ki bi ga morda potrebovali enkrat na deset let ali pa sploh ne. »Agregat je na nek način luksuz, imajo ga res redke šole. Poleg tega zahteva poseben prostor in redno vzdrževanje, zato se v tem trenutku to ne zdi najbolj smiselna naložba,« je dodal.
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
