Boštjan Prosenjak

»Mrtvo srno smo videli na njivi zraven hiše. Najbrž jo je nekdo zbil z avtomobilom pa se je tja zatekla in poginila. Takoj smo klicali veterinarsko službo, a niso ukrepali. Poslali naj bi nekoga, a se to ni zgodilo. Za pomoč smo prosili lovce, ki so bili zelo prijazni, a so pojasnili, da za to niso pristojni. Svetovali so, naj drugi dan ponovno pokličemo 112, kar smo tudi storili, vezali so nas na Veterinarsko-higiensko službo, kjer smo pojasnili stanje, pa spet ni bilo nikogar. Pomagali so lovci in poginulo žival odpeljali. Močno je smrdelo, saj je bila tik ob stanovanjskem naselju. Imamo živali, otroke, res ni prijetno,« je še povedala občanka Ptuja.

Takšnih primerov je veliko, kadaver vidijo tudi otroci

Očitno gre za širšo problematiko povoza divjadi in ukrepanja Veterinarsko-higienske službe (VHS) in centra za obveščanje. Na ptujsko-ormoškem koncu največkrat prihaja v prometu do povoza srnjadi. »V posameznih primerih voznik obvesti policijo, velikokrat pa tega ne stori in divjad obleži na cesti ali v bližnjem jarku. Velikokrat se divjad zavleče v gozd ali na travnik, kjer jo kasneje najdemo lovci. V primeru, da je poginula divjad najdena v gozdu, travniku, torej na lovni površini, za odstranitev poskrbimo sami. Problem nastane, ko je poginula žival na cesti ali ob cesti. To je lahko izven ali v samem naselju. V obeh primerih prihaja do razpadanja kadavra, kar povzroča smrad. Če je to v naseljenem kraju, kadaver vidijo ljudje, otroci … Psi in lisice kadaver tudi razvlečejo po okolici, s čimer se lahko širijo tudi bolezni,« pojasnjuje Srečko Felix Krope, predsednik Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož.

»Veterinarsko-higienska služba svojega dela ne opravlja!«

Več v Štajerskem tedniku