ČG

Maskiranja večina ljudi na Ptujskem namreč ne povezuje s kakršnimkoli odnosom do rase ali narodnosti; v prvi vrsti gre za zabavo, sprostitev in veselje.

Značilnost dornavskega pustnega časa so velike skupine ciganov, zato bi otrokom zelo težko dopovedali, da se ne smejo maskirati enako kot njihovi starši. Poleg tega ima ta maska pomembno etnografsko vrednost za kraj.

V Etnografskem društvu Cigani Dornava so poudarili, da svoj lik jemljejo resno in predvsem spoštljivo. S pravimi cigani imajo zelo dobre odnose. »Vedno nas občudujejo in tudi z veseljem sprejmejo. Ko pridemo npr. na gostovanje v Šabac, se nam nekateri celo pridružijo,« je povedala predsednica Anica Slodnjak in dodala, da je najbolj pomembno spoštovanje. »Trudimo se, da smo čim bolj pristni in prijazni. Naša maska nikakor ni norčevanje, ampak izraža spoštovanje tradicije,« je dodala Slodnjakova.

Dornavski cigani so nepogrešljiv del pustnih povork na Ptuju in v okolici ter pomemben del lokalne pustne tradicije. Prve skupine so se pojavile že pred približno 70 leti, v povorki pa je od 150 do 200 članov ED Cigani Dornava.

V nekaterih šolah prepovedano plastično orožje

Ptujske in okoliške šole sicer nimajo posebnih smernic glede maskiranja, jasno pa je, da se v šolo ne sme prinesti orožja ali drugih predmetov, ki so prepovedani po šolskih pravilih. Otroci si običajno nadenejo to, kar jim kupijo starši, zato imajo slednji pri izbiri kostumov najbolj pomembno vlogo.

»Moje navodilo pri maskiranju je, da učenci ne smejo imeti plastičnega orožja, pištol, nožev, sabelj in gumijastih obraznih mask. Želimo, da so maske lepe in da se otroci dobro počutijo, vsak po svoji izbiri,« je povedala Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica OŠ Ljudski vrt.

Pred leti je sicer na pustno rajanje prišel otrok z masko kukluksklana, vendar jo je moral sneti, saj takšen kostum ni primeren.

V prostore OŠ Markovci, kjer je fašenk še posebej živ, učenci ne smejo prinesti bičev, predvsem zaradi varnostnih razlogov.

Več v Štajerskem tedniku