Blaž Blažić

Kot so pojasnili na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je glavni cilj sheme povečanje gnezditvenega uspeha pribe in postopno obnavljanje populacije. Program se od leta 2023 izvaja izključno na določenih območjih Ljubljanskega barja in Dravsko-Ptujsko-Središkega polja, kjer se priba pojavlja. Vanj se lahko vključijo zgolj nosilci kmetijskih gospodarstev (KMG), ki imajo na ornih površinah najdeno gnezdo.

Urška Gajšek

Iskanje gnezd opravljajo strokovnjaki Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), ki kmetovalcem ponudijo vpis v shemo. Je prostovoljen in enoleten, z vpisom pa kmetje ne prevzemajo večletnih obveznosti. »Kmetovalci, ki se vključijo v shemo, se morajo do 15. junija označenemu delu njive v velikosti okoli dva kvadratna metra izogibati. Prav tako morajo posneti dve sliki gnezda – prvo kmalu po najdbi, drugo med 15. in 30. junijem,« so pojasnili na kmetijskem ministrstvu.

Za vsako obvarovano gnezdo prejmejo 200 evrov. Na podlagi podatkov Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je v letu 2024 varstvo gnezd pribe uveljavljalo 38 kmetovalcev iz Spodnjega Podravja, in sicer za 84 gnezd pribe. »Za leto 2024 še nismo izplačali sredstev iz tega naslova, ker še niso bile izdane odločbe,« so pojasnili na Agenciji.

Lani so našli 228 gnezd pribe

DOPPS vodi natančno statistko glede varovanja gnezd pribe. Kot je razvidno iz poročila za leto 2024, ki ga je pripravila varstvena ornitologinja Katarina Denac, so lani na Ljubljanskem barju in Dravsko-Ptujsko-Središkem polju našli 228 gnezd pribe, od tega jih je bilo 75 na Ljubljanskem barju in 153 na Dravsko-Ptujsko-Središkem polju.

Od vseh najdenih gnezd so jih samo 10 odkrili kmetje ali kmetijski svetovalci. V primerjavi z letom 2023 so se rezultati na Ljubljanskem barju izboljšali (2023 – 57 gnezd), medtem ko je na Dravsko-Ptujsko-Središkem polju zaznan rahel upad (2023 – 157 gnezd). »Usoda 111 gnezd je znana – 57 gnezd je bilo uplenjenih, v 39 so se izvalili mladiči, sedem jih je propadlo zaradi kmetijskih dejavnosti, pet iz neznanega razloga, tri pa so bila poplavljena,« je pojasnila Katarina Denac.

Iskanje gnezd so izvajali znotraj upravičenih con na Dravsko-Ptujsko-Središkem polju in Ljubljanskem barju, kjer je mogoč vpis v SOPO Varstvo gnezd pribe. Te cone so bile leta 2022 zarisane na podlagi gnezditvenih podatkov za pribo iz obdobja 2015–2022, leta 2023 pa korigirane v skladu z najdbami gnezd.

Tilen Basle

Raziskave kažejo, da pribe na Ljubljanskem barju najraje gnezdijo na strniščih ter preoranih njivah (golih tleh), na Dravsko-Ptujsko-Središkem polju pa na praznih njivah in njivah z mladim pridelkom (npr. njive z ravnokar vzkaljeno koruzo). Lani se je delež gnezd, propadlih zaradi kmetijskih opravil, drastično zmanjšal – le sedem od 111 gnezd z znanim izidom je propadlo iz tega vzroka (6,3 %). Po drugi strani pa se je delež gnezd z vsaj enim izvaljenim mladičem močno povečal v primerjavi z letom 2023. To pripisujejo izvajanju SOPO in večjemu številu kmetov, ki so se odločili za vpis v ukrep ter zaščito gnezd.

Ornitologi so sicer na terenu zaznali tudi primere, ko so kmetje gnezda, kljub vpisu v SOPO, kasneje uničili (preorali ali povozili). »Razlogi za to niso znani, možno pa je, da oseba, ki je izvajala dela, ni bila seznanjena z gnezdi ali pa se je kmet odločil, da gnezda ne varuje več, če je opazil, da so prazna,« je poudarila sogovornica.

Eden izmed vzrokov za propad legel so sicer tudi plenilci. Prav zato v DOPPS predlagajo dodatne zaščitne ukrepe, kot so zaščitne kletke, elektro ograje in druge metode, ki so se v tujini izkazale za učinkovite. Ker je bilo v letu 2024 kar 37 gnezd najdenih izven upravičenih con za vpis v SOPO, so na DOPPS pripravili tudi predlog razširitve teh območij.