Gimnazijke v Gambiji: »Tam vidiš, da sreča ni odvisna od tega, kar imaš!"
Skupina dijakov in učiteljev Gimnazije Ormož je letošnje zimske počitnice preživela precej drugače kot večina njihovih vrstnikov.
Namesto na smučanje so odpotovali v Gambijo v zahodni Afriki, kjer so kot prostovoljci pomagali v vrtcu slovenske organizacije Za otroke sveta.
Vrtec obiskujejo otroci iz revnih družin, ki jim izobraževanje omogočajo botri iz več evropskih držav. »Vsi otroci so zelo prijazni, spoštljivi in med poukom je popolna tišina. Zadovoljni so z zelo majhnimi stvarmi. To se me je najbolj dotaknilo,« pravi dijakinja Anamari Cigula. »Neverjetno so radostni, veseli, nasmejani in zadovoljni, čeprav imajo zelo malo,« poudarja tudi ravnateljica Klavdija Zorjan Škorjanec.
Hitro se je treba privaditi na drugačen način dela
Na idejo o prostovoljskem delu v Afriki je šola prišla skoraj po naključju, zaradi izkušenj dveh bivših dijakov, ki sta se na prostovoljno delo odpravila že v preteklosti. Možnost, da bi spoznali drugačno kulturo ter hkrati pomagali otrokom, je sprva pritegnila devetnajst dijakov, a so na koncu na pot v družbi ravnateljice, učiteljice in bivšega dijaka odšle tri gimnazijke. V družbi ostalih odprav učiteljev, večinoma iz Slovenije, so tako v Gambiji preživeli podaljšane zimske počitnice, skupno dvanajst dni.
Pomagali so pri pouku, pripravi učnih dejavnosti in igri z otroki. A razmere v vrtcu, priznavajo, so precej drugačne od tistih, ki jih poznamo v Sloveniji. Zato, pravi ravnateljica, moraš hitro pozabiti na nam običajen način dela in se prilagoditi njihovemu: »Učilnice so zgolj stene, skozi odprtine v stenah pa veter prinaša pesek. Tla so peščena, opreme je zelo malo.«
Nimajo umivalnikov, le pokrito vedro vode z lončkom, iz katerega pijejo vsi. V eni starostni skupini je lahko tudi več kot trideset otrok. Odmore preživljajo na igrišču, na peščenih tleh, kjer leži kup avtomobilskih gum in gradbenega materiala. »Nihče se ne obremenjuje, ali se bo kdo poškodoval. Otroci pa preživljajo čas v medsebojni igri. Tudi sami smo se naučili iz listov izdelovati zapestnice, prstane, tudi torbice.«
Namesto kopiranja - prepisovanje
Eden izmed izzivov so bili učni materiali, saj so učitelji kmalu ugotovili, da kopiranje ni tako preprosto kot doma. »Učne liste smo pripravili vnaprej, a le nekaj kopij. Otrok pa je bilo 34. Sprva nismo razumele, da jih moramo preprosto prerisati. A smo se hitro lotile dela,« se spominja ravnateljica. »S seboj smo prinesle plastificiran učni material in pobarvane kamenčke. A takšnega načina dela niso vajeni. V času odmora smo zato tekale po dvorišču in nabrale po 10 listov, kamnov, svinčnikov za vsako skupino, da smo lahko izpeljali uro matematike.«
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.