Pixabay

Ta predvideva uvedbo obvezne božičnice v višini polovice minimalne plače, ki bi bila neobdavčena in neoprispevčena. Letos bi bila v višini 639 evrov izplačana najpozneje do 18. decembra.

Podjetjem v likvidnostnih težavah bi bila na voljo možnost zamika izplačila na 31. marec.

Pri tem je v predlogu predvidenih nekaj izjem, povezanih z izplačilom zgolj v letošnjem letu. Delodajalci v zasebnem sektorju bi tako lahko božičnico izplačali tudi v višini le osmine minimalne plače oz. 160 evrov, a le v primeru, da letos oziroma do 31. marca 2026 ne bi prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu.

Poleg tega se zimski prejemek, prejet za leto 2025, ne bi vplival na socialne transferje, kot so subvencija za vrtec, šolska prehrana in otroški dodatek.

Občinam, zavodom in javnim podjetjem denar iz državnega proračuna

Je pa glede na predlagani akt predvidena tudi prehodna določba za občine, ki bi morale zaposlenim letos prav tako izplačati 639 evrov božičnice. Predvideno je, da se občinam letos sredstva zimskega prejemka za njihove zaposlene in za zaposlene pri posrednih uporabnikih občinskega proračuna, katerih ustanoviteljice so, povrne iz državnega proračuna. S tem je vlada odgovorila na pomisleke občin glede obvezne božičnice. Podobna ureditev je načrtovana za izplačilo zimskega prejemka delavcem pri neposrednih uporabnikih državnega proračuna, posrednih uporabnikih, katerih ustanovitelj je država, in za delavce v javnih gospodarskih zavodih. Roki za vložitev zahtevkov in za povračilo sredstev bi bili enaki kot pri občinah.

Kaj uvedba obvezne božičnice glede na aktualni predlog pomeni za javne finance, ni povsem jasno. Glede na oceno finančnega ministrstva bi skupni strošek izplačil za javne uslužbence znašal 118 milijonov evrov, če bi upoštevali še izpad dohodnine, davka od dobička pravnih oseb in prispevkov za socialno varnost v javnem in zasebnem sektorju, pa bi to skupaj znašalo 372 milijonov evrov.

Predlog zakona sicer čaka še trnova pot usklajevanja na ravni socialnih partnerjev. V teh dneh naj bi po petkovih ločenih srečanjih Goloba z delodajalci in sindikati sledilo še več sestankov na nižjih ravneh, pri čemer si delodajalska stran še vedno želi prostovoljne božičnice, delojemalska pa enakega izplačila za vse, brez izjem, kot je zgolj osmina minimalne plače.