S. Švigelj

Maceljsko hribovje, ki se dviga nad Žetalami, predstavlja naravno mejo med Slovenijo in Hrvaško – od mejnega prehoda Gruškovje do Rogatca – zato ni izključeno, da bi medved lahko prešel državno mejo.

A kot pravijo lovci iz Rogatca in Žetal, informacij o medvedu na slovenski strani hribovja nimajo. »V našem lovišču nismo zasledili nobenega dogajanja oziroma sledi, ki bi nakazovale na prisotnost medveda, tako da drugih informacij, kot so tiste, ki smo jih lahko prebrali v spletni novici, nimamo. Težko pa je reči, ali je res kaj na tem, ker je zgodba nenavadna,« je komentiral starešina LD Žetale Andrej Hajšek.

Seveda pa to, da lovci niso našli sledi medveda na slovenski strani ne pomeni, da ga tam res ni (bilo) oziroma da ga ne bo. Spomnimo, pred štirimi leti je bil medved ustreljen v bližini Čermožiš pri Žetalah.

V Sloveniji že blizu 1000 rjavih medvedov

Po podatkih Biotehniške fakultete se populacija rjavega medveda v Sloveniji konstantno povišuje. Ocene kažejo, da je konec leta 2023 v Sloveniji živelo med 695 in 797 medvedov, kar pomeni približno četrtino več kot ob zadnjem štetju leta 2015.

Klemen Jerina z Biotehniške fakultete pa je na podlagi genetskih podatkov in evidenc o odvzemu medvedov izdelal model napovedi. Po njegovih izračunih se največja letna številčnost rjavega medveda – torej spomladanska ocena po poleganju mladičev – trenutno giblje med 880 in 1.050 osebkov, s srednjo vrednostjo okoli 954. Poleg rasti številčnosti je opazna tudi prostorska širitev populacije. Najizraziteje se kaže na območju Zasavja.