Ob glavni cesti v Zabovcih voznike pozdravljajo rusa, pokač, melika, korant in drugi markovski avtohtoni pustni liki. Veliko ljudi se ustavi in fotografira zanimivo pustno dekoracijo. Bojani Plajnšek, ki vsako leto poskrbi za okrasitev domačega dvorišča, to predstavlja veliko veselje in zadovoljstvo. Če z dekoracijo kdaj zamuja, jo sosedje in domačini že sprašujejo, kdaj jo bo postavila.

Etnolog in kustos v Pokrajinskem muzeju Ptuj – Ormož Andrej Brence je kot aktualno zanimivost osvežil informacijo izpred 60 let, ko sta Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU in ptujski muzej sprožila obširno akcijo za postavitev osrednjega muzeja slovenskih ljudskih mask v grajski žitnici.

V Pokrajinskem muzeju Ptuj - Ormož nameravajo posodobiti zbirko mask, ki je od leta 2012, ko je bil Ptuj partnersko mesto v projektu Evropska prestolnica kulture, v stavbi nekdanje konjušnice na ptujskem gradu.

Markovski kulturniki so ponovno glasno izrazili potrebo po namenski kulturni dvorani, ki bi bila prilagojena njihovim dejavnostim. Po njihovem prepričanju rešitev tega problema nikakor ni preureditev večnamenske dvorane v Bukovcih, kar načrtuje občina. Ker s tem sploh niso bili seznanjeni, so na župana Milana Gabrovca naslovili pobudo za sestanek. Na slednjem so jasno povedali, kaj potrebujejo, predstavili pa tudi pomisleke glede prenove bukovske dvorane.

V Obokani dvorani Stare steklarske so odprli razstavo likovnega pedagoga in umetnika Gregorja Samasturja, ki s svojim slikarskim izrazom že vrsto let bogati ožji in širši kulturni prostor.

Mlade pevke s Ptuja navdušujejo na velikih domačih in mednarodnih pevskih tekmovanjih.

Na pustnih povorkah zadnjih nekaj let izstopa skrivnostni par iz Haloz. Vsako leto zakonca navdušujeta s posebnimi maskami, ki jih v celoti izdelata sama. Če ste lani v Markovcih srečali bela angela – to sta bila onadva. Iz leta v leto sta vse bolj prepoznavna, marsikje ju ljudje že nestrpno pričakujejo.

Domače branje pri mnogih osnovnošolcih ni najbolj priljubljeno. Velikokrat je razlog tudi v izboru knjig, ki ne nagovarjajo njihovih interesov ali vsakdanjih izkušenj. Zelo pogosto je domače branje povezano z vprašanji, zakaj je treba brati točno določene knjige. Ključno vlogo pri izbiri za domače branje imajo učitelji. Učni načrt sicer navaja avtorje, ki naj bi jih učenci spoznali, vendar jim hkrati pušča precej svobode pri izbiri konkretnih besedil.

Na Ptuju je danes eden od vrhuncev 65. Kurentovanja.

Ptujska mestna pustna podoba je iz leta v leto bogatejša, nekatera izložbena okna pa so prava paša za oči. Marija Čoh, ki ima prodajalno Deisi moda za modne navdušenke v Ulici heroja Lacka, je ponudbo v pustnem času dodatno obogatila.

Konec tedna se začenjajo osrednji dogodki letošnjega 65. Kurentovanja. V soboto dopoldan bo na mestnih ulicah zelo živahno, na sporedu bosta otvoritvena etno povorka s predajo oblasti princu Kurentovanja in Obarjada z dobrodelno noto.

Alenka Slavinec, slovenska in mednarodno priznana umetnica, ki ustvarja na področju fotografije, filma in vizualnih umetnosti, je zagotovo največja ambasadorka ptujske in slovenske umetnosti in kulture v mednarodnem okolju. Samo decembra lani je svoja dela postavila na ogled v Benetkah, Trstu , New Delhiju in Washingtonu. V teh dneh pa so v italijanski Gorici odprli njeno razstavo NO108 – Boris Pahor.

Kranjska Gora bo tudi letos prizorišče izjemnega smučarskega spektakla Pokal Vitranc in edinstvenega glasbenega doživetja, Največjega slovenskega Après ski, na katerem bosta nastopila tudi Groove Coverage.

Glasbena in baletna šola Karola Pahorja Ptuj je letošnji letni baletni nastop prvič preselila v Majšperk. Tamkajšnji oder v Kulturno-poslovnem centru je namreč precej večji, kar omogoča bolj dinamične plesne točke in nastop več plesalcev hkrati. Letošnja baletna predstava je znova navdušila občinstvo, okoli 100 mladih plesalcev pa je s svojim talentom, trudom in veseljem do plesa ustvarilo nepozaben večer.

Društvo kmetic občine Videm povezuje ženske različnih generacij v peki, predvsem pa ustvarjanju in druženju. Izstopa njihova vsakoletna razstava kruha na cvetno soboto in nedeljo, veliko časa in ljubezni pa namenijo tudi pletenju in kvačkanju kapic ter pletenih copatkov za novorojenčke v ptujski porodnišnici.

V galeriji Magistrat so odprli razstavo Filatelističnega društva Ptuj pod naslovom Pust in Kurentovanja v filateliji. Pripravil jo je zbiratelj Franc Golob. Na ogled so filatelistične kuverte, znamke in žigi, ki jih je založilo FD Ptuj ob posameznih Kurentovanjih, ter tudi razglednice, na katerih je kurent kot osrednji lik Kurentovanja.

V hotelu Mitra se tudi v letošnjem pustnem času dogaja veliko. Vrata so odprli nekaterim že tradicionalnim in novim dogodkom, ki so del projekta Petava in iPtuj, s katerimi krepijo zavedanje o pomenu ptujskih zakladov za lokalno in širšo mednarodno javnost. Z njimi se Ptuj nedvomno uvršča na arheološko zakladnico zgodovine človeštva.   

V minulih dneh so v vrtcih in osnovnih šolah na različne načine obeležili Prešernov dan, slovenski kulturni praznik. Najmlajši so risali podobo Franceta Prešerna, spoznavali njegovo življenje, delo in pomen za slovensko kulturo. Na Osnovni šoli Hajdina so pripravili prav poseben dogodek z naslovom Pravljično popotovanje, ki je v šolski telovadnici zbral učence in učitelje.

Le tisti, ki živijo na tem koncu Slovenije, pust dojemajo na prav poseben način, kot peti letni čas. Takrat do izraza pridejo veselje, družabnost, pa tudi spretnosti in veščine. Prav teh morajo imeti ogromno ustvarjalci pustnih dekoracij, med katerimi je tudi Urška Kmetec, ki na Placarju iz krep papirja in drugih materialov ustvarja prave umetnine.

Suzana Čeh iz Spuhlje je pred 40 leti spletla prve gamaše za korante. Takrat se je začela njena ljubezen do rokodelstva. Poleg gamaš izdeluje tudi druge pletene in kvačkane izdelke, kot so kape, jope, odeje, šali, nogavice … Izjemno dejavna pa je tudi v lokalni skupnosti, kjer si prizadeva ohranjati rokodelske veščine in jih prenašati na mlajše generacije.