Selma Franov, univerzitetna diplomirana sinologinja in rusistka, poleg zaposlitve v družinskem podjetju T-Lotus iz Ljutomera svoje dneve bogati s številnimi sprostitvenimi aktivnostmi.

Plesna šola Samba je že drugo leto zapored na Ptuj pripeljala več kot 700 plesalcev iz Slovenije in tujine. V dvorani Osnovne šole Ljudski vrt se je v soboto predstavilo 154 vrhunskih individualnih in skupinskih točk različnih plesnih zvrsti. V nedeljo so izvedli še državno prvenstvo v standardnih plesih.

»Ljubiteljska dejavnost je prisotna v številnih kulturnih in turistično-kulturnih društvih, a le v Ormožu imamo poseben zbor, ki združuje gasilstvo in glasbo. V našem okolju že desetletje deluje Ženski pevski zbor Gasilske zveze Ormož,« je ob podelitvi Gallusovih jubilejnih značk in posebnega priznanja povedala vodja območne izpostave JSKD Ormož Barbara Podgorelec.

Šolske knjižnice igrajo ključno vlogo pri spodbujanju bralne kulture in podpori učnega procesa. Ena izmed takšnih knjižnic je tudi šolska knjižnica v Markovcih, kjer je že od leta 2001 zaposlen knjižničar Milovan Milunič. Z bogatimi izkušnjami in predanostjo knjižničarskemu delu se vsakodnevno trudi navdušiti učence nad branjem, kljub opaznemu upadu bralne kulture, ki je še posebej izrazit pri starejših učencih.

V Mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča Ptuj bo letošnje leto v znamenju bralne akcije – Bralni izziv fantazijske literature Fan-o-Mag. S to akcijo nagovarjajo predvsem najstnike, ki bodo z bralnega seznama izbrali nekaj kategorij, prebrali štiri knjige. Začela se je  januarja letos, ko so na literarnem večeru v razstavišču knjižnice gostili mlado avtorico fantazijskih Lukovnjak iz Gornje Radgone.

Dramska sekcija Kulturnega društva Cirkulane, znana po bogati tradiciji in humornih uprizoritvah, je tokrat na oder postavila komedijo Moj ata, socialistični kulak, avtorja Toneta Partljiča. Režijo in priredbo je prevzel dolgoletni režiser sekcije Tonček Žumbar, ki je s svojo ekipo pripravil pravo gledališko poslastico za vse generacije.

Markovci so letos gostili že tretji sejem korantovih zvoncev, ki ga je organiziralo Etnološko društvo Markovci. Sejem, ki slavi rokodelske spretnosti, lokalno dediščino in pustno izročilo, je bil zelo dobro obiskan. Letos je bilo med obiskovalci opaziti predvsem veliko staršev z otroki, ki so iskali opremo za najmlajše korante.

Mirko Rajnar je velik slovenski slikar, ki se v Galeriji mesta Ptuj predstavlja z izjemnimi deli pod naslovom Koprena svetlobe in barv. Razstava nazorno povzema bistvo njegovega umetniškega ustvarjanja. Galerija mesta Ptuj, ki uspešno uresničuje svoje poslanstvo, je tudi s prvo letošnjo razstavo na svojstven način naslovila tako obiskovalce kot strokovno in predvsem politično javnost, naj se konča to sopihanje in preizkušanje sape po stopnicah, saj umeščanje dvigala traja vse predolgo.

Folklorna skupina Kulturno prosvetnega društva Stoperce je dan pred Antonovim žegnanjem v Stopercah pripravila Antonovo prireditev. V goste so povabili folkloriste iz Jurovskega Dola in s Pobrežja, z mlajšo in starejšo sekcijo so nastopili tudi sami. V posebno veselje in zadovoljstvo domačinom pa je bila polna dvorana, ki je na 13. Antonovi prireditvi pospremila nastopajoče.

Občinske in šolske prireditve ter druga srečanja v občini Majšperk ne minejo brez glasbenega nastopa, bodisi kulturnikov, ki delujejo v okviru društev, bodisi mladih posameznikov –največkrat učencev Šole umetnosti Art Nova. Slednja v Majšperku deluje že 14. šolsko leto, letos ima vpisanih okrog 60 učencev.

V Galeriji Luna so novo razstavno sezono 2025 začeli z razstavo slikarja Boštjana Plesničarja, na kateri prevladujejo platna. Poimenoval jo je Kozmološko obzorje, z njo pa želi gledalcu pokazati širino našega duhovnega sveta.

V noči na svečnico, z 2. na 3. februar, se bo v krajih Spodnjega Podravja oglasilo zvonjenje kurentovih zvoncev ter pokanje bičev.

Simona in Miha Jakopin sta zakonca, ki ju že 30 let povezuje ljubezen in glasba. Oba sta se rodila z okvaro vida, vendar invalidnost ni ovira za njuno uspešno in aktivno življenje. Začetnici njunih imen sta združila v Duo Simi – ime, pod katerim nastopata in ustvarjata svoje avtorske skladbe. Ime simbolizira njuno enotnost in ustvarjalnost, ki ju delita skozi glasbo. Poleg glasbe se ukvarjata tudi s planinarjenjem, aktivna pa sta tudi v Kulturno-prosvetnem in športnorekreativnem društvu slepih in slabovidnih Karel Jeraj, kjer je Miha tudi predsednik. Simona Jakopin sicer izvira iz Markovcev, kjer sta skupaj z Mihom pred časom predstavila svojo življenjsko zgodbo. Zbrano publiko pa sta navdušila tudi s svojim glasbenim nastopom.

Projekt Rastem s knjigo Javne agencije za knjigo RS je namenjen spodbujanju branja in obiskovanju knjižnic, ki ga v sodelovanju s splošnimi knjižnicami, osnovnimi in srednjimi šolami ter drugimi zavodi s področja izobraževanja, ne le iz Slovenije, ampak tudi zamejstva.

Za Kajo Kumer, 18-letno dijakinjo Gimnazije Ptuj, doma iz Markovcev, kjer domujejo najboljši pevski zbori in pevci, je izjemno leto 2024. Postala je absolutna zmagovalka med solo pevci pop/jazz kategorije celotnega leta 2024 na World Open Competition. Dosegla je naziv Virtuoso Performer s 95,2 točke od možnih 100.

V Ozki galeriji Art Stays v uličici za mladinskim kulturnim centrom Stara steklarska so v prazničnih dneh postavili novo razstavo, tudi tokrat domačega avtorja, kot so obljubili že ob odprtju te galerije. Na ogled je razstava Nevideno vsem dobro znanega ptujskega fotografa Črtomirja Goznika, univerzitetnega diplomiranega ekonomista.

Galerija umetnosti v Majšperku je odprla vrata prvi razstavi v letu 2025. Do 8. marca bo na ogled 30 del iz zbirke Galerije mesta Ptuj 22 avtorjev. »Skušal sem narediti izbor del avtorjev, ki predstavljajo vrhunce slovenske sodobne umetnosti, ki so pustili viden pečat,« pravi vodja ptujske galerije in kustos tokratne razstave v Majšperku Dušan Fišer. Nadeja se, da bodo znana imena slovenske umetnosti pritegnila domače obiskovalce in ponesla ime galerije Kreativnega centra Breg v širši slovenski prostor.

Pesnik, pisatelj in prevajalec Aleš Šteger je skupaj s prevajalcem njegovih pesmi v francoščino prejel prestižno francosko nagrado za poezijo Alaina Bosqueta za prevod pesmi Nad nebom pod zemljo, izbor poezije, ki jo je ustvarjal v zadnjih desetih letih. To je nagrada za najboljšo knjigo poezije, prevedeno v francoski jezik v zadnjem letu. Za to nagrado so bile nominirane vse knjige poezije v prevodu, ki so izšle v preteklem letu. Ga je nagrada presenetila in kaj pomeni za pesnika ta francoska nagrada sploh?

V Korantovi deželi že odmevajo priprave na eno največjih etnoloških prireditev leta – Fašenk v Markovcih. Letos je tamkajšnja občina razpis za izvedbo dogodkov organizirala nekoliko drugače. Namesto da bi za celoten projekt izbrali enega izvajalca, so razpis razdelili na dva ločena sklopa, kar omogoča večjo prilagodljivost pri organizaciji posameznih prireditev.