Minuli konec tedna so mladi člani dramske sekcije Kulturnega društva Cirkulane v sodelovanju z osnovno šolo širši javnosti predstavili novo gledališko prestavo Pepelka in poredni škrat Samo. Predstavo je po pravljici J. in W. Grimma Pepelka priredil Tonček Žumbar, prav tako je prevzel režijo.
Po osmih uspešnih sezonah projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je že mogoče reči, da so ga dodobra posvojili tako pevski talenti kot osnovne šole in občine. Iz leta v leto raste število sodelujočih in nastopajočih, letos bo v okviru 9. sezone na tem edinstvenem odru spodbujanja petja slovenskih pesmi zapelo že okrog tisoč mladih pevk in pevcev, tudi iz Gorenjske in Dolenske, je povedal direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak, idejni pobudnik tega projekta. In kar je najbolj razveseljujoče, vedno boljši so, njihovi nastopi tako rekoč letijo v nebo, tako kakovostni so. Na nastopih želijo pokazati čim več, se s svojimi interpretacijami dotakniti vseh, ki jih spremljajo. Za tokratno predstavitev pevskih talentov ptujskih osnovnih šol lahko rečemo, da je bil najboljši v vseh teh letih.
Erna in Bojan Korošec sta se pred dvema desetletjema iz Frama preselila v Haloze. Očarala sta ju predvsem neokrnjena narava in mir. V prvih letih sta veliko dela in truda vložila v obnovo hiše, urejanje zaraščenih zemljišč in postavljanje obore za damjake. Nato se je Erna posvetila ročnemu pletilstvu iz pristne ovčje volne. Tehnike pletenja je iz leta v leto nadgrajevala, prav tako se je sama naučila uporabljati kolovrat in statve. Pred desetimi leti se je navdušila še nad polstenjem.
Na decembrskem Viktorinovem večeru je sodeloval Branko Cestnik, p. klarinetinec, duhovnik, teolog, filozof, pisatelj, ki je bil leta 1965 rojen na Ptuju. Po nadvse uspešnem in odmevnem prvencu Sonce Petovione je v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju predstavil svoj najnovejši roman z naslovom Šesti pečat. Gre za drugi roman v trilogiji, ki jo je zastavil s prvim romanom. Šesti pečat je roman o zadnjem poskusu Rimskega cesarstva, da prepreči nastop krščanske dobe, o preganjanju panonskih kristjanov v času Dioklecijana, o mučeništvu in smrti škofa Viktorina Ptujskega.
V poldrugi milijon evrov težkem proračunu občine Sveti Andraž, ki so ga nedavno potrdili novi svetniki, so slabih 39.000 evrov namenili tudi za dejavnosti kulturnih in športnih programov društev.
Uvertura v jubilejno leto Folklornega društva Lancova vas je bila tradicionalna prireditev – že enajsto srečanje pevk in pevcev ljudski pesmi ter godcev ljudskih viž v Lancovi vasi.
Letošnje leto je praznično leto za ljudske pevce KPD Staneta Petroviča Hajdina in DU Hajdina. Na odru so že 30 let, v tem času so se občinstvu poklonili že na več kot tisoč prireditvah doma in po Sloveniji ter posneli kaseto in dve zgoščenki.
V občini Gorišnica se ponašajo z dolgoletno tradicijo tamburaštva. Lani je minilo že 125 let od takrat, ko so v teh krajih prvič zabrenkali na tamburico. Gorišniški tamburaši te častitljive obletnice zaradi korone niso mogli obeležiti z večjim koncertom, kljub temu pa je bilo leto 2022 izjemno uspešno in aktivno, saj so lahko končno spet nastopali.
Na predvečer praznika svetih treh kraljev so se po mnogih vaseh organizirali koledniki, oznanjali veselo oznanilo, da je Jezus rojen, ter prepevali koledniške pesmi od hiše do hiše.
Godbeniki Pihalnega orkestra Ormož so, tako kot veleva tradicija, pred iztekom leta pripravili novoletni koncert, 44. zapovrstjo, z naslovom Igrajmo (se) klasiko in pričarali nepozaben večer.
Lani se je desetčlanska skupina jasličarjev, ki jo vodi Matej Domanjko, odločila postaviti nekoliko drugačne, večje in predvsem nove, sveže jaslice. V ta namen so ustvarili številne nove skulpture, novo štalico, hiše oz. različne objekte z zanimivimi motivi, nove so tudi številne figure.
„Kljub temu da se bližam osemdesetim letom, folklore ne bom pustil. Še bom plesal. Ples me navdihuje, mi daje energijo, da kot upokojenec ne mirujem, da sem aktiven in vključen v družbo. Najpomembnejše pri vsem pa je druženje,“ je po prejemu zlate Maroltove značke za 15 let udejstvovanja na folklornem področju povedal Janko Hengelman.
December je najtemnejši mesec v letu, saj so noči najdaljše, a ožarjajo ga lučke v domovih, toplina praznikov. Ta simbolika decembra je nagovorila tudi člane KPD Stoperce, ki so zgodbi domačinov – zgodbi žalosti, bolečine in obupa, prepletli s svetlobo luči in upanja.
Ptujski Božiček, ki ga pooseblja Sandi Žuran, že osem let bogati praznično decembrsko dogajanje na Ptuju in v okolici. 14. decembra leta 2014 se je prvič oblekel v Božička, da bi zabaval mimoidoče v Murkovi ulici na Ptuju na povabilo treh trgovin: Absolut Fashion, Urban Vintage Fashion Store in LaDonna. Takrat si je dal sešiti tudi prvo Božičkovo obleko, dobesedno se je zaljubil v ta lik.
Pozdrav je osnova bontona in v vsakdanjem življenju zelo pomemben: doma, med prijatelji, znanci, v šoli, na delovnem mestu, v javnem prostoru … „Pozdrav je znamenje prijateljstva, pozornosti in spoštovanja,“ je poudarila nekdanja vodja državnega protokola, danes predavateljica in vodja zasebnega svetovanja o protokolu Ksenija Benedetti.
Koledar Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož (PMPO) za leto 2023, v katerem bo praznoval svojo 130-letnico, po posameznih mesecih prinaša številne zanimive zgodbe iz muzejske preteklosti. S koledarjem pa želijo obiskovalcem in prijateljem muzeja zdravo, srečno in uspešno leto 2023 ter, da bi tudi v prazničnem letu našli čas za obisk muzejskih zbirk in drugega dogajanja.
S tradicionalnim božično-novoletnim koncertom je Pihalni orkester KD Podlehnik zaključil praznovanje 40-letnice delovanja orkestra. Na četrto adventno nedeljo je zazvenela glasba za vsaka ušesa, v pričakovanju božiča pa seveda tudi tradicionalne božične melodije, ki so pogrele srce.
Uvrstitev Ptujčanke Lee Prstec kot predstavnice Slovenije na Miss Earth 2022 na Filipinih v TOP 20 lepotic na svetu je izjemen dosežek in še en dokaz, da na tem prestižnem lepotnem izboru ne zmagujejo le velike in bogate države, temveč osebe, ki niso lepe le po zunanjosti, ampak predvsem z osebnostjo, karakterjem in karizmo.
Kar je podarjeno, ni izgubljeno, je v uvodu dejala predsednica KUD Majšperka Branka Vedlin. In Tamburaški orkester KUD Majšperk pod taktirko Draga Kleina je obiskovalcem tradicionalnega koncerta podaril sebe.
Smeh je pol zdravja, pravijo, in dramska sekcija KD Podlehnik je poskrbela za enourno zdravilno dozo smeha z uprizoritvijo veseloigre Oh, ta bolezen. Pod avtorstvo igre se je podpisal Peter Feguš, režirala jo je Danica Kurež.
