Slovenska skupnost v ameriškem Clevelandu je minulo nedeljo pripravila praznovanje dneva kulture z glasbo. Praznovanje je bilo obenem uvod v Kurentovanje, ki se je začelo 11. februarja in ga bodo sklenili 18. februarja z veliko parado.

Zdelo se je, kot bi jih bilo neskončno. Več sto kurentov in korantov ter številni drugi pustni liki so v soboto preplavili ptujske ulice. Po dveh letih premora so na najboljši možen način – z udeležbo in predstavitvijo svojega obredja – z otvoritveno etnografsko povorko naznanili začetek 63. Kurentovanja.

Te dni je društvo Koranti Poetovio Ptuj kot ena prvih skupin osrednjega pustnega lika na Ptujskem in širše tudi na ptujske ulice in trge že ob začetku Kurentovanja prineslo pustno vzdušje. Oglasili so se tudi njihovi pokači. Z glasnim nastopom so povabili na odprtje razstave, ki so jo pripravili ob 40-letnici svojega delovanja v izložbenih oknih nekdanje prodajalne Alpina v Ulici heroja Lacka in v poslovni stavbi Omega (ob hotelu Poetovio), kjer že tradicionalno predstavljajo ruso in pokače.

V Kungoti v občini Kidričevo več kot 70 let deluje kulturno društvo. V desetletjih delovanja so člani zgradili vaški kulturni dom, izvedli vrsto proslav in dogodkov, v okviru društva so nekoč delovali pevski zbor, tamburaši, harmonikarji in mladinska gledališka sekcija. Vseh sedem desetletij se je ohranilo delovanje gledališke sekcije.

Središka godba na pihala, ki ima bogato tradicijo in je praktično nepogrešljiva na vseh pomembnejših dogodkih v občini, išče novega dirigenta.

Slovenci smo eden redkih narodov, morda edini na svetu, ki kulturo slavi z državnim praznikom. Na predvečer praznika so se tudi v Ormožu z občinskimi priznanji s področja kulture poklonili štirim kulturnim ustvarjalcem.

V dominikanskem samostanu je potekala letošnja osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku v MO Ptuj. Na njej so se s priznanji ZKD Ptuj in MO Ptuj zahvalili posameznikom oz. sekciji za njihov prispevek na področju kulture v občini in zunaj nje. Slavnostni govornik je bil direktor MG Ptuj Peter Srpčič.

Jože Muhič iz Male vasi je eden izmed redkih mojstrov, ki še zna plesti vrvi oz. štrike. Ta stara kmečka obrt ga je pritegnila že v otroških letih, ko je pri tem delu opazoval svojega očeta. Vsega, kar zna, se je naučil sam, znanje pletenja različnih vrvi pa že prenaša na sina in svoje vnuke. V času fašenka je pri njem še posebej živahno, saj ga obišče veliko ljudi, ki si želijo, da jim Grajski Joža splete bič.

Vitez Hinko Sodinski, plemeniti Gall, 18. princ ptujskega karnevala,  je prvi princ, ki nosi žezlo že tretje leto, in nasploh prvi, ki prihaja iz Ormoškega, natančneje iz Sodincev. Pust ima sicer v tej majhni vasici bogato tradicijo. Vaščani so tako v teh dneh še posebej veselo razpoloženi, saj bodo poleg princa in garde znova uživali v karnevalski skupini z lepo izdelanimi, povsem novimi pustnimi opravami, ki so v celoti delo njihovih rok.

Na prvi letošnji in obenem skupno že  85. Hudi pokušnji, literarno-vinskem večeru, ki poteka že od leta 2013, so v Muzikafeju gostili koroško pesnico Cvetko Lipuš in enologa Maksa Kadivca, ki je predstavil načrte in cilje Ptujske kleti.

Pustno vzdušje najstarejšega slovenskega mesta bo tudi letos obogatila mednarodna likovna kolonija Ex-tempore, ki jo organizirajo KUD ArtStays, MO Ptuj in Javni zavod za turizem Ptuj, s sredstvi pa pomagajo tudi sponzorji. Gre za osrednjo likovno prireditev v tem času, ki vsako leto privabi številne domače in tuje umetnike. Letošnja bo že petnajsta.

Tudi letos je prireditev Kurentov skok naznanila začetek pustnega časa. V četrtek natanko ob polnoči so si kurenti prvič nadeli oprave in z glasnim zvonjenjem ob soju ognja začeli opravljati svoje starodavno poslanstvo – odganjati zimo in zlo.

Iz večnamenske dvorane v Vitomarcih bo ta konec tedna odmeval smeh, ki je najboljše zdravilo, saj pozdravi več kot katerakoli tableta.

V Sloveniji je le še peščica mojstrov, ki znajo ročno izdelovati korantove zvonce. To nadvse zanimivo obrt ohranjata Janez Cimerman in Marjan Šamperl, sicer člana Etnografskega društva Markovci. Zvonce izdelujeta po podobnem postopku, kot so to počeli v Gorjah na Gorenjskem, kjer slovijo po bogati zvončarski tradiciji.

V Zgodovinskem arhivu na Ptuju je mladi avtor Andraž Babšek iz Medvod, dijak prvega letnika Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani, predstavil svoj zgodovinski roman o generalu Maistru, z naslovom Junak, ki ga je napisal še kot osnovnošolec. Z njim je zmagal na natečaju Novi roman založbe Kulturni center Maribor v letu 2021.

Člani turističnega društva Polenšak, ki ga vodi predsednik Franc Kukovec, so se v turističnem domu družili ob starih kmečkih opravilih. V roke so vzeli delo, ki je bilo ob zimskih večerih značilno za štajersko podeželje, ljudje po vaseh so se ob njem veselo družili.

Korantija Mirka Slatiča, predsednika KTED Koranti Demoni in dolgoletnega člana, je pripravljena. Pripravljena na začetek fašenka, čas veseljačenja, rajanja ter ohranjanje tradicije. »Ne naježi se mi več koža, ko prvič zaslišim zvonce, ampak, ko imaš to rad, komaj čakaš … Vedno sem bil korant in dokler bom živ, bom korant,« je dejal Slatič in najlepše povzel svojo zavezanost korantom in s tem fašenski tradiciji.

Na ptujski gimnaziji je pred tremi leti zaživel umetniški oddelek, in sicer likovna ter smer gledališče in film. V okviru predmeta Igra in govor dijaki vsako šolsko leto pripravijo produkcijo v Mestnem gledališču Ptuj, ki so jo poimenovali Pokuk v pouk. Gre za krajše nastope pred starši, sorodniki in prijatelji.

84-letni Anton Žumer je še eden redkih pletarjev v Spodnjem Podravju. Možakar, ki je že 30 let upokojen, se svoje ljubiteljske obrti loteva nadvse resno. V delavnici je vsak dan, od ponedeljka do petka, sobota je dan za druge opravke, v nedeljo popoldan si že začne pripravljati material za ponedeljek. „Srce mi ne da miru, tako rad imam to delo,“ je dejal možakar čilega telesa in bistrih misli.

Pevska skupina Stezice deluje pri društvu Optimisti Ptuj. Večina pevk, ki jih povezuje ljubezen do petja, je v tej skupini aktivnih že več let. V tem času so se predstavile na številnih nastopih, samo lani jih je bilo devet.